Tiskane izdaje
Predsednik odbora za finance, demokrat iz Massachusetsa Barney Frank, je Paulsonu dejal, da razume, da se je potrebno prilagajati, vendar pa ne prehitro in da takšne improvizacije pošiljajo napačne signale davkoplačevalcem in finančnim trgom.
Paulson se je pred tednom odločil, da proračunskega denarja ne bodo namenjali odkupovanju slabih naložb finančnih podjetij v vrednostne papirje, podprte z drugorazrednimi hipotekami, ampak se bodo osredotočili na odkupovanje bančnih deležev in druge ukrepe za sprostitev kreditnega trga.
Kongres je sprejel zakon, s katerim je za reševanje finančnih trgov namenil 700 milijard dolarjev, od česar se lahko takoj porabi 350 milijard dolarjev, za preostalih 350 milijard dolarjev pa je potrebna ponovna potrditev v kongresu.
Paulson in Bernanke sta sprva odločno zagovarjala odkupovanje slabih naložb, kasneje pa sta opozorila, da so se okoliščine spremenile in se je treba prilagoditi. Odkupovanje slabih naložb naj bi zahtevalo preveč sredstev in 350 milijard dolarjev ne bi bilo dovolj.
Drugi krog odkupovanja deležev končan
Finančno ministrstvo je danes sporočilo, da je v drugem krogu odkupovanja deležev bank porabilo 33,56 milijarde dolarjev. Denar je dobilo 21 bank, med njimi največ, 6,6 milijarde dolarjev, US Bancorp iz Minneapolisa, najmanj pa Broadway Financial iz Los Angelesa, in sicer 9 milijonov dolarjev.
V prvem krogu je bilo porabljenih 125 milijard dolarjev, ki jih je dobilo devet največjih ameriških bank. Potekal bo tudi tretji krog in rok za prijavo preostalih 3800 bank je do 8. decembra. Denarja sicer več ni veliko, saj je po omenjeni porabi in 40 milijardah dolarjev iz istega kupa za zavarovalnico AIG ostalo le še 60 milijard dolarjev.
O preostalih 350 milijardah bo odločala Obamova administracija
Paulson je danes dejal, da ne nameravajo koristiti preostalih 350 milijard dolarjev, kar pomeni, da bo o porabi tega denarja odločala administracija predsednika Baracka Obame, ko 20. januarja 2009 prevzame oblast.
Na račun ohlapnih pravil še naprej bogata izplačila direktorjem
Za kritike postopkov administracije je največja težava v tem, da administracija bankam ni postavila pogojev uporabe državnega denarja. Denar naj bi namenile sprostitve kreditnega trga, vendar pa ga za zdaj bolj kopičijo, načrtujejo prevzeme konkurence, izplačujejo dividende vlagateljem in seveda ne omejujejo plač direktorjem, ki naj bi banke po mnenju številnih spravili v nezavidljiv položaj.
Poleg porabe milijard dolarjev za odkupovanje bančnih deležev, za kar je Bernanke dejal, da se bo nadaljevalo, pa vladni finančniki nameravajo porabljati denar tudi za utrditev oz. sprostitev kreditiranja na drugih področjih, kot je za avtomobilska posojila in kreditne kartice.
Vendar pa klobuke za 700 milijard dolarjev "molijo" tudi od drugod. Predsednica Zvezne agencije za zavarovanje depozitov Sheila Bair je kongresu znova zatrdila, da bi morali 24 milijard dolarjev porabiti za hipotekarne kredite, kar pa preostali del administracije zavrača.
25 milijard dolarjev dodatnih posojil oz. pomoči pa bi rada tudi ameriška avtomobilska industrija oz. "veliki trije dinozavri", ki jim grozi ne le, da se skrčijo, ampak tudi izumrejo - General Motors, Ford in Chrysler.
