Načrti z NLB

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar je naredil drzno piarovsko potezo: sklical je novinarsko konferenco in na njej spregovoril o lanskem poslovanju in načrtih za naprej.

Objavljeno
23. februar 2007 22.15
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar, znamenit po zadržanosti do nastopanja v medijih, je danes naredil drzno piarovsko potezo: sklical je novinarsko konferenco in na njej spregovoril o lanskem poslovanju in načrtih za naprej. In, vsaj na prvi pogled, se je imel s čim pohvaliti – NLB mati je lani povečala dobiček za kar 58 odstotkov, na zavidljivih sto milijonov evrov, dobiček celotne skupine NLB pa je znašal prav tako obilnih 150 milijonov evrov. Tudi nekdanji strateški načrti Marka Voljča o 20 milijardah evrov bilančne vsote se mu ne zdijo več »vizija«, pač pa zgolj »etapni cilj«, za katerega menda ne bo težko zbrati podpornega kapitala.

A Kramarja je minila zgovornost ob vprašanjih, povezanih s sestavljanjem nove uprave. Te letos kot predsednik ne bo določil sam, pač pa mu jo bodo, po javnem razpisu, sestavili tisti, ki nadzorujejo večino v nadzornem svetu banke. Štiri nova imena v upravi zdaleč niso edina neznanka, ki čaka predsednika in banko v bližnji prihodnosti. Po nedavno sprejeti vladni uredbi, ki govori o nezdružljivosti funkcij, bo NLB v prihodnjih mesecih dobila tudi novega prvega nadzornika in ta bo dajal ton odločitvam o strateški prihodnosti banke. Neznanka pa so tudi namere realne rezultante politične moči – nahaja se nekje med premierom in finančnim ministrom – glede lastniške in statusne prihodnosti NLB. Če bo res obveljalo, da mora NLB ostati v večinski slovenski lasti, morda v navezi z Zavarovalnico Triglav, bi pričakovali, da bo vlada predstavila in upravičila tak svoj projekt – navsezadnje je druga faza privatizacije NLB eden eminentnih, a za zdaj zastalih reformskih ukrepov.

Mogoče pa je tudi, da bo privatizacija NLB še malo počakala. In bo banka, skupaj s hčerinskimi družbami, najprej predmet izredne revizije poslovanja v preteklosti. Prav slednje, pa še vrsto drugih stvari, povezanih s poslovanjem podružnic NLB v tujini, namreč zdaj v pismu vladi zahtevajo štirje poslanci največje vladajoče stranke. Kot kaže, je za NLB znova prišel čas razčiščevanja – očitno ne zgolj zaradi navzkrižnih interesov pri imenovanju guvernerja BS.