Nadzorniki odobrili gradnjo šestega bloka TEŠ

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne je odobril noveliran investicijski program gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Popolna prenova bo stala 1103 milijone evrov.

Objavljeno
19. oktober 2009 22.19
Termoelektrarna Šoštanj sodi med pet največjih onesnaževalcev v Sloveniji.
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana - Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je odobril noveliran investicijski program gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Franc Žerdin, predsednik nadzornega sveta, je povedal, da je potrjena cena 997 milijonov evrov, skupaj s stroški financiranja pa 1103 milijonov evrov.

Franc Žerdin je povedal, da bo sledil še dogovor z državo za jamstvo za posojilo Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter pogovori z morebitnimi partnerji v projektu, zlasti Gen Energijo. Po obravnavanem programu bo TEŠ zagotovil 106 milijonov evrov, HSE z morebitnim partnerjem pa slabih 300 milijonov evrov lastnega denarja. Pri EIB in EBRD bodo najeli 520 milijonov evrov (350 in 170 milijonov), HSE in partnerji pa pri komercialnih bankah še 200 milijonov evrov. V HSE so po seji nadzornega sveta še povedali, da so nadzorniki generalnemu direktorju HSE Borutu Mehu podelili predhodno soglasje za dokapitalizacijo TEŠ za 85,4 milijona evrov, ki jo bodo po predvidevanjih izpeljali še letos.

 

»Če Gen Energija ne bo sodelovala v projektu, bomo pri EIB najeli 550 milijonov evrov ugodnega posojila, torej 200 milijonov evrov več,« je dejal Žerdin. Povedal je, da so roke gradnje celo skrajšali, poskusno obratovanje novega bloka TEŠ se bo, kot kaže, končalo novembra 2014.

 

Žerdin je povedal, da se je predvidena vrednost naložbe od marca letos znižala za 238,9 milijona evrov, ob upoštevanju stroškov financiranja pa za 131,8 milijona evrov. »Zaradi znižanja vrednosti naložbe oprema novega bloka ne bo nič slabša. Stroški so se znižali na več področjih: izpogajane so nižje cene glavne tehnološke opreme, znižane so cene naprave za razžvepljevanje ter tudi gradbenih del, nižji so stroški investitorja in stroški financiranja,« je pojasnil Žerdin. Meni, da bi v Sloveniji potrebovali vsaj še en, če ne dva podobno velika projekta, da bi iz krize izšli hitreje.

 

Več v torkovi tiksani izdaji Dela