Tiskane izdaje
La Paz - Bolivijska vlada je uspela z vsemi tujimi naftnimi in plinskimi družbami, ki delujejo v Boliviji, doseči dogovor glede načina nacionalizacije naftne in plinske industrije. Predstavniki osmih družb, tudi brazilskega energetskega giganta Petrobras in špansko-argentinskega Repso, so z bolivijskim predsednikom Evom Moralesom podpisali pogodbe, s katerimi so se družbe zavezale, da bodo v Boliviji odslej delovale pod državnim nadzorom.
K dogovoru sta danes pristopili dve ločeni hčerinski družbi Petrobrasa, špansko-argentinsko naftno podjetje Repso YPF, britanski British Gas Bolivia Corporation ter podjetja Andina, Chaco, Matpetrol in Pluspetrol. Francoska družba Total in ameriška Vintage Petroleum pa sta kot prvi dogovor podpisali že v petek.
Za proces nacionalizacije so bili ključni predvsem pogovori s Petrobrasom, ki je v brazilski državni lasti. Petrobras je največji bolivijski posamezni tuji investitor ter najpomembnejši igralec v bolivijski plinski industriji. Medtem ko je Petrobras največji proizvajalec bolivijskega plina, pa Repsol skupaj s svojo hčerinsko družbo Andina s 35 odstotki nadzira največji del bolivijskih zalog zemeljskega plina.
Vsi naravni viri nazaj državi
Morales je naftno in plinsko industrijo nacionaliziral 1. maja letos. Z odlokom je bil določen 180-dnevni rok, v katerem so morale tuje družbe podpisati nove pogodbe o prepustitvi nadzora nad bolivijskimi operacijami ali pa se umakniti z bolivijskega trga. Z odlokom je država tudi povečala svoj delež dobička v dveh največjih južnobolivijskih plinskih poljih, San Alberto in San Antonio, iz 50 na 82 odstotkov.
Skladno z načrtom nacionalizacije se bo bolivijski del dobička, ustvarjen pri izkoriščanju zemeljskega plina na ozemlju te države, povečal s sedanjih 200 milijonov dolarjev na okoli štiri milijarde dolarjev.
Morales je dejal, da je izpeljana nacionalizacija komaj prvi korak v njegovem boju za povrnitev nadzora nad naravnimi viri državi. Zatrdil je, da bo vlada vztrajala na poti k ponovni pridobitvi naravnih virov, pri čemer pa ne cilja zgolj na ogljikovodike ampak tudi na minerale, nekovine in vse neobnovljive naravne vire, "ki pripadajo bolivijskemu ljudstvu ".
Ob tem je poudaril, da "Bolivija ne bo več, kar je bila poprej, beraška država z velikimi socialnimi težavami". Bolivijski predsednik je skladno s svojo vizijo v tem mesecu že naznanil načrt, po katerem bi pod državni nadzor prešli tudi rudniki, pred tem pa je napovedal tudi nacionalizacijo v gozdarstvu in kmetijstvu.
Morales je ob podpisu dogovorov tuje družbe sicer označil za partnerice v bolivijski prihodnosti. "Potrebujemo dobre partnerje, ki nam bodo pomagali pri reševanju socialnih težav," je menil Morales.
Bolivijski predsednik je 19. oktobra z argentinskim kolegom Nestorjem Kirchnerjem sklenil dogovor, po katerem bo Bolivija v naslednjih 20 letih v Argentino izvozila 27,7 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Dogovor je vreden 17 milijard dolarjev in je del bilateralne strategije o sodelovanju med energetskimi podjetji obeh držav.
Bolivija je po nahajališčih zemeljskega plina za Venezuelo druga najbogatejša južnoameriška država. Proizvede približno 40.000 sodčkov nafte na dan, prihodek od nahajališč nafte in zemeljskega plina pa predstavlja 15 odstotkov bruto domačega proizvoda. Podpisi pogodb po navedbah AP sicer pomenijo za levičarskega predsednika, ki je bil po izvolitvi decembra lani v zadnjih mesecih deležen ostrih kritik zaradi počasnega in negotovega napredka, pomembno politično zmago.
