Nagrajeni za dodatno znižanje plač?

Ljubljana  - Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je pozvalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, naj nujno ukrepa proti napakam, ki se že vrstijo zaradi precej liberalnega tolmačenja zakona, ki podjetjem omogoča delno subvencionirano izplačevanje plač in ki je povezano s »kriznim« skrajševanjem delovnega časa. Kratko rečeno: postavlja se vprašanje, koga s subvencijo zares rešujemo in ali tako celo silimo podjetja v skrajševanja delovnega časa tudi, ko za to ni potrebe.

Učinki zakona bodo, meni Mato Gostiša, sekretar Združenja svetov delavcev, ravno nasprotni od tistih, ki so bili željeni. Gostiša: »Do teh subvencij so namreč v enaki meri upravičeni tisti, ki so s skrajšanim delovnim časom hkrati znižali tudi plače in s tem stroške dela, kakor oni, ki so sicer skrajšali delovni čas, ampak so hkrati ohranili nezmanjšane pravice delavcev, zlasti plače. Za te pomoči lahko zdaj vsi kandidirajo, brez preverjanja, zato se lahko vrstijo množične anomalije. Morda so ponekod spoštovali zakone ter splošne akte in pod vsemi temi pogoji znižali plače, ampak v večini primerov so jih obšli in plače znižali samo z aneksi. Toda ne morete vsega obiti in dati zaposlenim preprosti aneks, po katerem pristanejo na nižji plačo, kakor jim pripada.« Za povrh pa Zavod za zaposlovanje, ki izvaja zakon o teh subvencijah, meni Mato Gostiša, nima nobenih jasnih navodil, koga bi morali izločati pri teh subvencijah.

Ali subvencije spodbujajo zniževanje plač?

Združenje članov je na anomalije v zvezi z zakonom o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa že opozorilo, o čemer smo v Delu pisali že sredi prejšnjega tedna, konec tedna pa so svoje opozorilo poslali tudi na ministrstvo za delo. V tem pozivu ministrstvu Združenje svetov delavcev poudarja, da se zaradi napačne, strogo gramatikalne interpretacije, ne dovolj natančnih določb in pomanjkljivih navodil ministrstva v zvezi z izvajanjem določb zakona o subvencioniranju polnega delovnega časa »v praksi množično dogajajo nesprejemljive anomalije, ki izničujejo temeljni smisel in namen omenjenega zakona.«

Združenje namreč trdi, da lahko podjetja zdaj, brez dodatnih preverjanj s strani zavoda za zaposlovanje (ki zakon o teh subvencijah izvaja) za subvencije kandidirajo tudi delodajalci, ki so delavcem že, večinoma nezakonito, znižali plače. Združenje: Potem v resnici ne gre za »subvecioniranje plač za polni delovni čas«, temveč v bistvu za subvencioniranje že znižanih plač. Torej za še dodatno nagrajevanje in spodbujanje njihovega zniževanja. Po tej logiki bi torej lahko delodajalci, ki so delavcem že znižali pravice, bili z državno subvencijo dodatno nagrajeni in imeli tako od skrajševanja delovnega časa in zmanjševanja plač dvojno korist. Ali kakor meni Mato Gostiša, je lahko v določenih primerih ta subvencija nagrada, ki bo celo lahko nepsoredno spodbujala množično zniževanje delavskih pravic.

Združenje zato ministrstvo poziva, »naj torej nemudoma dopolni navodila in obrazce vlog za dodeljevanje teh subvencij in sicer s pojasnilom, da so za to pomoč po tem zakonu upravičeni le delodajalci, ki na račun skrajšanja delovnega časa niso (in v času prejemanja subvencij tudi ne bodo) znižali plač in drugih pravic delavcev. Ustrezna izjava in dokazila delodajalca v tem smislu pa bi morali biti tudi obgezna priloga vlogi za dodelitev subvencije.«

Več v torkovi tiskani izdaji Dela