Nagrajevanje godno za spremembe

Ljubljana - Napoved, da bo vlada prepolovila sejnine in znižala nagrade članom nadzornih svetov (NS) gospodarskih družb, ki so v posredni ali neposredni lasti države, je znova odprla polemike o ustreznosti dosedanje višine, pa tudi načina določanja tovrstnih izplačil. Od zadnje spremembe sta minili nepolni dve leti, že ob uveljavitvi pravil februarja 2007 pa je ministrstvo za finance naletelo na precej kritične odzive strokovne in laične javnosti. Čeprav je vlada tedaj napovedovala omejitev izplačil nadzornikom, so se ta v resnici zvišala, po drugi strani pa je uvedla plačila nadzornikom iz dobička podjetij, kar je v nasprotju s priporočili in prakso EU.

Da bi »poenotila določanje sejnin v javnem sektorju in nagrad članom nadzornih svetov gospodarskih družb, na katere ima država prevladujoč vpliv«, je vlada februarja 2007 sprejela uredbo o sejninah in povračilu stroškov v javnih skladih, agencijah in zavodih, sklep o svojih stališčih glede omejitev članstva funkcionarjev in javnih uslužbencev v nadzornih svetih, in - ključno - sklep o stališčih glede nagrajevanja članov NS in upravnih odborov v javnih podjetjih in gospodarskih družbah v neposredni in posredni, delni ali celotni lasti države.

Kot kaže tabela, povzeta po gornjem sklepu, se sejnine nadzornikom v gospodarskih družbah določajo v odvisnosti od velikosti družbe. V najmanjših družbah z do deset zaposlenimi naj bi dobil član NS 150 evrov bruto sejnine, predsednik pa 195 evrov bruto. V velikih družbah je sejnina določena pri 550 evrih za člana (715 za predsednika), nadalje sta še dve stopnji, večje in največje družbe, lestvica pa se konča pri 825 evrih za člana in 1072,5 evra za predsednika pri največjih družbah in največjih finančnih institucijah. Navedeni zneski veljajo za redne in izredne seje, pri dopisnih sejah pa so nadzorniki upravičeni do 80 odstotkov sejnine. Poleg sejnine jim pripada tudi povračilo stroškov (dnevnica, prevoz, prenočišče).

Novost, ki je krepko popravila proračune nadzornikov, je možnost udeležbe v dobičku družbe. Nagrado nadzorniki lahko pričakujejo, če se skupščina odloči izplačati dobiček tudi družbenikom, in to v skupni višini do tri odstotke izplačila družbenikom, zmanjšanega za že izplačane sejnine, oziroma največ 15.000 evrov na člana. Tako so, po dosegljivih podatkih, po novem nadzorniki za opravljanje te svoje funkcije v podjetjih v državni solastnini zaslužili tudi po več deset tisoč evrov na leto, oziroma nekajkrat več kot po sistemu iz časa vlade Janeza Drnovška.

Ekonomske stroke, ki jemlje nadzorništvo kot zelo resno in odgovorno delo, višina nagrad ne moti; ob vladnih napovedih o znižanju sejnin so glede tega celo zelo kritični. Navsezadnje so izplačila nadzornikom v drugih evropskih državah precej višja kot pri nas. Kar v sistemu moti, pa je odvisnost izplačil od dobička podjetja. Pravni strokovnjak dr. Borut Bratina je že pred časom v intervjuju za Delo povedal: »Pravilno se mi sicer zdi, če vlada predpiše enaka pravila za podjetja, v katerih ima večino, in tam tudi zneskovno omeji udeležbo pri dobičku. V skladu s prakso EU in pravili našega združenja (združenje članov nadzornih svetov, op. p.) pa je, da bi članom NS lahko delničarji namenili manjši del dobička, na primer od deset do 20 odstotkov od celotnih plačil nadzornikom. Glavno plačilo pa bi moralo biti plačilo za opravljanje funkcije, in to je tisto fiksno plačilo v določenih razmerjih.« Naj spomnimo, da je združenje članov nadzornih svetov leta 2004 sprejelo priporočila za plačila članov NS, ki se zgledujejo po evropskih vzorcih in po katerih so skupni prejemki članov NS sestavljeni iz plačila za opravljanje funkcije in sejnine.

S plačilom za delo članov nadzornih svetov je tesno povezano tudi vprašanje odgovornosti nadzornikov. Člani nadzornih svetov so po zakonu o gospodarskih družbah tudi odškodninsko odgovorni za svoje odločitve v podjetjih, in to dejstvo opravičuje tudi višje nagrade nadzornikov. Vendar je zakon le teorija, praksa pa kaže, da doslej pravzaprav še nihče od njih ni odškodninsko odgovarjal, niti v podjetjih, ki so jih očitno napačne odločitve vodstev privedle na rob propada. Vlada tako razmišlja tudi o reviziji tovrstnih odločitev, o spremembi nagrajevanja nadzornikov pa je za zdaj znano le, da namerava sejnine prepoloviti.

Iz petkovega tiskanega Dela