Naj bo kodeks, vendar zavezujoč

Ljubljana – »Osebno razpravo o urejanju odnosov med vsemi členi prehranske verige nikoli nisem razumela kot predlog, da bi trgovske marže zamrzovali, administrativno določali ali kako drugače omejevali, in tudi kmetijskega ministra Dejana Židana nisem nikoli tako dojemala,« je polemike o napovedanem draženju hrane komentirala predsednica ZPS Breda Kutin. »Z zamrznjenimi cenami imamo izkušnje iz socializma. In te niso dobre, saj so po zamrznitvah prišli na trg novi izdelki z novimi imeni in novimi – višjimi cenami. Čeprav bi členi v verigi dosegli popoln konsenz, je vedno mogoče najti obvod.« Ko je govor o zavarovanju pravic potrošnikov, potrošniške organizacije po besedah Brede Kutin po navadi sicer dajejo prednost zakonu pred kodeksom, saj sledijo temeljnemu pravilu, da je kodeks dopolnitev zakonske ureditve. »V primeru marž oziroma razmerij v živilski verigi pa so okoliščine specifične, saj ne gre za klasične pravice potrošnikov, torej so utemeljena razmišljanja o kodeksu.«

Na trgu vlada neravnotežje

Razlogov zanj je več kot dovolj. Na trgu vlada neravnotežje, pravi sogovornica. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi, zato so razprave podobne. Skupina velikih trgovcev se je bolje organizirala, ima močnejšo pogajalsko pozicijo. Tržna premoč je nastala zaradi dosedanjega pomanjkanja osnovne regulacije, ki poleg zakonov obsega še več drugih, mehkejših ukrepov. »V Sloveniji smo se veliko ukvarjali z obratovalnim časom, s tem, ali so trgovine lahko odprte tudi ob nedeljah, nikoli pa s tem, kje bi morali imeti mrežo trgovin za osnovno preskrbo. Župani so najbolj ponosni, ko odpirajo velike trgovske centre, mestna jedra pa nam umirajo. Nihče ne razmišlja o tem, da bi velikemu trgovcu, ki je dobil dovoljenje za gradnjo centra, naložil pokrivanje območja z osnovno preskrbo in določil še minimalni odpiralni čas – v skladu s smotrno poselitveno politiko, transportom itn. To vse so zadeve, ki nam manjkajo, zdaj so se problemi nakopičili,« je kritična Kutinova.

Več reda na trg bi lahko vnesli s premišljeno napisanim kodeksom. Tako urejajo odnose tudi v nekaterih drugih državah EU. Predsednica nacionalne potrošniške organizacije, ki veliko sodeluje s sorodnimi institucijami na ravni EU in v drugih državah članicah, kot primer navaja britanski in francoski kodeks. Francozi imajo z njim dobre izkušnje, saj razkriva strukturo cene, deleže, ki jih dobijo posamezni členi v verigi. Odkar je razrez cene javen, pravijo v francoski potrošniški organizaciji, se je znižalo število dodatkov, bonitet in popustov (s čimer imamo probleme tudi v Sloveniji) in pritiski na rast cen so manjši.

»Z zakonom ne bi smeli omejevati marž«

Zamisel o kodeksu pri nas ni nova, največ pomislekov glede take oblike urejanja odnosov pa je na račun njegove učinkovitosti. Medtem ko na primer Angleži spoštujejo celo nenapisana pravila, je slovenska mentaliteta in kultura povsem drugačna. Pri nas še zakonov ne spoštujemo. Tako daleč smo, pravi Breda Kutin, da poslovneži preberejo kodeks zato, da vidijo, česa ne bodo upoštevali. »V takem ozračju je zelo težko narediti učinkovit kodeks. Zato minister za kmetijstvo kot alternativo predlaga zakon. S katerim pa, poudarjam, ne bi smeli omejevati marž.«

Kaj pa naj bi potemtakem vseboval kodeks? Kar zadeva sestavo cene, bi si morali po mnenju sogovornice naliti čistega vina. Kako bi bila objavljena, ali neposredno na izdelku, trgovski polici ali v drugi evidenci, ki bo na očeh potrošnikom ali institucijam – nadzornikom trga, ombudsmanu idr. – bi bila stvar dogovora. V kodeksu bi moralo biti zapisano, kakšna ravnanja udeležencev v verigi so sprejemljiva, kakšna pa niso, določiti bi morali definicijo marže, plačilne roke, nemara tudi nabor osnovnih artiklov po minimalnih maržah in pravila, da jih na policah ne bi zmanjkalo že v pol ure. Posebno pomembno mesto bi moral dobiti nadzor nad izvajanjem kodeksa in sankcije za njegovo kršitev. Brez teh je postavljanje pravil nesmiselno, ker bodo ostale na ravni deklaracije.

Eden od načinov nadzora bi bilo spremljanje cen, ki se je že izkazalo za koristno v času uvajanja evra in določeno obdobje po njem. O tem so se strinjali tudi na nedavni skupni seji parlamentarnih odborov za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter gospodarstvo. Tekoče spremljanje cen različnih blagovnih skupin v povezavi s primerjalnim trestiranjem bi dalo potrošniku ustrezne informacije in spodbujalo pošteno konkurenco. Kutinova se zavzema za sistem izračunavanja cen, ki bi bil podoben efektivni obrestni meri pri kreditih: torej tak, ki bi omogočil objektivno medsebojno primerjavo.