Najprej podatki, nato stopnja

Na finančnem ministrstvu v zvezi z davkom na nepremičnine za zdaj ne navajajo podrobnosti o davčnih stopnjah, saj dokončne odločitve o tem še niso sprejeli, res pa so v poskusne izračune vključili različne stopnje, tudi od 0,1 do 0,5 odstotka in še katero.

Objavljeno
22. oktober 2009 12.26
Katarina Fidermuc
Katarina Fidermuc
Ljubljana - Novi davek na nepremičnine lahko pričakujemo leta 2011, ko bodo pripravljene vse zbirke podatkov, od katerih bo odvisen, je včeraj sporočilo ministrstvo za finance. Za zdaj ne navaja podrobnosti o davčnih stopnjah, saj dokončne odločitve o tem še ni sprejelo, res pa je v poskusne izračune vključilo različne stopnje, tudi od 0,1 do 0,5 odstotka in še katero. Besedilo predloga zakona o davku na nepremičnine je zdaj v pripravi, pojasnjujejo in dodajajo: »Za dokončanje predloga, ki bo primeren za širšo obravnavo, je treba izvesti še nekaj dejavnosti, pri tem pa so aktivnosti ministrstva za finance odvisne od evidenc geodetske uprave.«

Iz včerajšnega pojasnila ministrstva za finance je mogoče razbrati, da se v resnici odziva na poročanja nekaterih medijev, da bo stopnja obdavčitve enoodstotna. Za javnost so novice o novi obdavčitvi nepremičnin vedno zanimive, zato je ministrstvo toliko bolj previdno. Po odzivu z Gregorčičeve 3 novic o davčnih stopnjah zdaj zanesljivo še ni: »Glede na to, da je bil register nepremičnin vzpostavljen šele sredi letošnjega leta in bodo prvič poskusno vsem nepremičninam pripisane vrednosti šele konec leta, je jasno, da popolnega predloga zakona za javno obravnavo ni mogoče dokončati pred temi roki. Šele na podlagi vseh ocen bo mogoče začeti argumentirano razpravo o višini novega davka, primernosti posameznih oprostitev in oceniti posledice na ravni posameznih zavezancev, kar so bistveni elementi za pripravo kakovostnega predloga zakona.«

Predlog zakona za širšo razpravo je mogoče pričakovati do začetka leta 2010, roki za uveljavitev novega davčnega pristopa bodo po pojasnilih ministrstva »odvisni od pripisa posplošene tržne vrednosti vsem nepremičninam v registru«, saj bodo te vrednosti izhodišče za določitev davčne osnove. Geodetska uprava načrtuje, da bo na začetku leta 2010 lastnike obvestila o poskusnih izračunih posplošenih tržnih vrednosti za njihove nepremičnine. »Na ta obvestila bodo lastniki lahko oddali pripombe in predloge sprememb, tako podatkov o njihovih nepremičninah kot same vrednosti. Pričakujemo, da bodo dokončne usklajene posplošene tržne vrednosti nepremičninam določene v registru nepremičnin v sredini ali tretjem četrtletju leta 2010,« sporočajo z ministrstva.

Iz dveh zakonov v enega

Predlog zakona o davku na nepremičnine je v normativnem programu vlade za leto 2009. »Osnovna želja je urediti enoten, sodoben sistem obdavčitve nepremičnin in z njim nadomestiti dve dajatvi: davek od (nepremičnega) premoženja, ki se danes odmerja od stanovanjskih in poslovnih nepremičnin v lasti fizičnih oseb po zakonu o davkih občanov, in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga posamezniki in pravne osebe plačujejo od stavb in nezazidanih stavbnih zemljišč po zakonih o stavbnih zemljiščih in graditvi objektov,« poudarjajo na ministrstvu za finance že od leta 2004. Takrat je nov pristop k obdavčitvi napovedala vlada Antona Ropa in že takrat začela pripravljati zakon o vrednotenju nepremičnin.

Prilivi iz dajatev po novi ureditvi bodo odvisni tudi od števila nepremičnin: podatki o popisu kažejo, da bo nova baza veliko večja od zdajšnje, to pa bo vplivalo tudi na davčno stopnjo.

Desetina občinskih prihodkov iz davkov

Obe dajatvi na nepremičnine se stekata v blagajne lokalnih skupnosti: po podatkih ministrstva sta jim leta 2007 zagotovili 145,6 milijona evrov ali 10 odstotkov vseh davčnih prihodkov občin. Davčna uprava poroča, da so leta 2008 prihodki iz obeh virov - torej nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in obdavčitve nepremičnin po zakonu o davkih občanov - dosegli 154,7 milijona evrov ali 9,9 odstotka več kot leto prej. Tudi po prenovi sistema se bo davek na nepremičnine stekal v občine.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, na katerega vplivajo predpisi in merila občin, je med obveznimi dajatvami prvak po številu ustavnih pritožb na ustavno sodišče in številu pritožb na davčno upravo: lani so zavezanci pri njej vložili 21.214 pritožb, med njimi kar 9351 ali 44 odstotkov zaradi tega nadomestila, kar je bilo še za 490 več kot leta 2007. Po podatkih davčne uprave so najpomembnejši vzrok za tako pogoste pritožbe nezanesljivi podatki občin o davčni osnovi zavezancev.

Čas je za prenovo

Davčni strokovnjaki že leta opozarjajo, da je obdavčitev nepremičnin z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in zakonom o davkih občanov neprimerna in zastarela. Tako pravi tudi generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan: »Davka na nepremičnine nekatere občine sploh ne pobirajo, zato lahko govorimo o neenotni obravnavi zavezancev po območjih. Nadomestilo, ki je tudi v pristojnosti občin, je brez dvoma treba v celoti odpraviti, saj je v nasprotju z ustavo: ko enkrat kupiš infrastrukturo in plačaš komunalni prispevek, si vse tako ali tako že plačal, zato je nesprejemljivo, da nadomestilo plačuješ vedno znova.«

Po zakonu o davkih občanov je iz obdavčitve izvzetih 160 kvadratnih metrov stalnega bivališča, neobdavčena površina pa se s številom družinskih članov še poveča.

Iz tiskane izdaje Dela.