Nakup Mercatorja: Debeljak odpovedal sestanek v Zagrebu

Ljubljana – Z informacijo o tem, kdo je pripravljen kupiti 23-odstotni delež Mercatorja, so se danes seznanili tudi uprava Pivovarne Laško in njeni nadzorniki. Javnosti pa so sporočili le, da bodo prejete ponudbe pregledali in se odločili o nadaljnjih korakih. Ker so zbirali zavezujoče ponudbe, bo postopek lahko končan razmeroma hitro; ponudbe veljajo do 15. aprila, bančne garancije pa do konca aprila.

Prodajalec načeloma ni dolžan sprejeti niti najugodnejše niti katere koli ponudbe, okoliščine pa so take, da bo naložbo moral prodati in da je zaradi zadolženosti cena (iztržek) zanj ključna. In kdo je tako resen kandidat za nakup Mercatorja, da je zagotovil bančno garancijo?

Agrokor je slovenski javnosti dobro znan, najbolj prav zaradi svojih namer o vstopu v lastniško strukturo Mercatorja. Je največji hrvaški koncern, organiziran vertikalno, saj prideluje, izdeluje in ponuja živila »od njive do mize«. Na hrvaškem trgu je s svojo trgovsko verigo Konzum največji tekmec Mercatorja, v Sloveniji pa velja za nezaželenega investitorja. Ponujena cena uradno ni znana, po neuradnih informacijah nekaterih medijev pa je bila Agrokorjeva ponudba menda visoka, namreč 195 evrov za delnico ali dobrih 20 odstotkov nad borzno ceno.

Mid Europa Partners je zasebni investicijski sklad, ki deluje od leta 1999 in ima 3,2 milijarde evrov premoženja. Specializiran je za naložbe v srednji in vzhodni Evropi, predvsem v novih članicah EU in kandidatkah. Vlaga v telekomunikacije, v naftno industrijo, transport, zdravstvo, energetiko, v trgovsko panogo pa je vstopil šele konec februarja letos. Tedaj je namreč za okoli 400 milijonov evrov kupil vodilno trgovsko verigo z blagom za vsakdanjo rabo na Poljskem, družbo Zabka. Zabka je lani v svojih 2450 prodajalnah širom po Poljski ustvarila 650 milijonov evrov prihodkov ter 121,5 milijona evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo in spada med tamkajšnje najhitreje rastoče trgovske verige. Investitor namerava zadržati naložbo od štiri do pet let.

Warburg Pincus pa je vodilna globalna zasebna investicijska družba, ustanovljena pred več kot 40 leti v New Yorku. Deluje v Ameriki, Evropi in Aziji. Njenih 12 skladov zasebnega kapitala je vložilo več kot 35 milijard dolarjev v približno 600 družb iz različnih dejavnosti (industrija, energetika, finančne storitve, zdravstvo, nepremičnine, tehnologija, mediji, telekomunikacije) v več kot 30 državah.

Vsi trije ponudniki so že leta 2009 »stali v vrsti« za Mercatorjeve delnice, ko so svoje (zaplenjene) deleže skupaj ponudile banke, vendar se je zaradi odstopa nekaterih bank posel izjalovil. Agrokor čaka na priložnost za vstop v Mercator že dalj časa, MEP pa se je o tem lani ekskluzivno pogajal že z NLB. Izmed vseh treh ponudnikov je MID edini, ki mu je bil omogočen skrbni pregled Mercatorja.

Mercator se z Agrokorjem o strateški povezavi ne bo pogovarjal

Ker se je Agrokor prijavil na razpis, je Mercator umaknil svojo pobudo za pogovore o nakupu Agrokorjeve trgovske dejavnosti, je uprava Mercatorja sporočila po Seonetu. Pobuda je postala neumestna, saj temelji »na strateškem osredotočanju ene skupine v trgovsko (Mercator), druge skupine pa v proizvodno in kmetijsko dejavnost (Agrokor), brez upravljavske integracije obeh dejavnosti oziroma brez pomembnejše navpične kapitalske povezave. Ponudba Agrokorja za pridobitev pomembnega lastniškega deleža v družbi Mercator je tako v nasprotju s temi izhodišči, zato ni več podlage za začetek razgovorov v skladu z Mercatorjevo pobudo.« Če Agrokor ne odkupi pivovarskega deleža, pobuda Mercatorja še vedno velja.

Na Delova vprašanja o morebitnih vladnih načrtih v zvezi z Mercatorjem so kratko odgovorili tudi iz Agencije za upravljanje kapitalskih naložb: »Agencija do sprejetja strategije, ki bo vsebovala tudi opredelitev strateških naložb (za odločitev o tem je pristojen državni zbor), ne more presojati odločitve glede pomena Mercatorja za Slovenijo. Poleg tega je agencija do sprejetja strateškega dokumenta glede novih pridobitev kapitalskih naložb vezana na soglasje vlade in razpoložljivost proračunskih finančnih sredstev.«