Namesto plina - Miller

Prava diverzifikacija oskrbe s plinom bi bilo povečanje dobave iz Alžirije in priključitev k projektu Nabucco. Minister za gospodarstvo se tega verjetno zaveda.

Objavljeno
16. januar 2009 21.31
Majda Dodevska
Majda Dodevska
Včeraj je Slovenija po enajstih dneh brez ruskega plina iz Rusije vendarle nekaj dobila. Žal to ni bil zemeljski plin, ampak le prvi mož ruskega Gazproma Aleksej Miller, ki se je prišel z vlado pogovarjat o možnostih gradnje plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. Nova vlada se je tako o gradnji Južnega toka včeraj s predstavniki Gazproma prvič uradno pogovarjala na štiri oči. Ob načelnem strinjanju o sodelovanju pri projektu je prvi mož Gazproma Aleksej Miller vladi včeraj menda tudi zagotovil, da v Rusiji počnejo vse, da bi čim prej razrešili plinski spor med Ukrajino in Rusijo. »Raje kot zagotovila bi imel plin,« pa je včeraj dejal gospodarski minister Matej Lahovnik.

 

Vlada Južni tok načeloma podpira. Spor med Rusijo in Ukrajino je namreč znova spomnil, kako pomembno je, da ima država - če že nima veliko svojih virov - čim več nabavnih poti za energente. Slovenija je imela v tem primeru srečo, saj iz Rusije uvozimo »le« približno 60 odstotkov zemeljskega plina, tako da je Geoplin lahko v teh dneh zagotovil nemoteno dobavo plina iz drugih virov - hvala bogu za alžirski plin, je v teh dneh verjetno pomislil marsikdo.

 

Če bi Južni tok tekel čez Slovenijo, to sicer ne bi pomenilo diverzifikacije nabavnih virov. Kot tranzitna država bi si lahko obetali kvečjemu nekoliko večjo stabilnost ter rento od tranzita, zemeljski plin bi namreč še vedno dotekal iz istega vira - Rusije, vendar bi se izognil Ukrajini. V tej luči verjetno tudi kaže razlagati včerajšnji obisk Millerja pri nas in napoved o bolj intenzivnih pogajanjih o Južnem toku - kot poskus sporočila Ukrajini, da si bo, če bo še dolgo vztrajala pri svojem, nakopala precej nasprotnikov in dolgoročno morda celo ostala brez ruskega plina.

 

Pravo diverzifikacijo oskrbe s plinom in večjo energetsko varnost pa bi za Slovenijo pomenilo povečanje dobave iz Alžirije (čez Italijo) ter priključitev k projektu Nabucco. Minister za gospodarstvo se tega verjetno zaveda. Kako bi si sicer lahko razlagali dejstvo, da vsakič, ko ga novinarji vprašajo o podpori plinovodom čez Slovenijo, beseda nanese tudi na plinovod Nabucco?