Namesto rešitve stečaji, na cesti 2635 delavcev

Murska Sobota - Rezultat skoraj petmesečnega reševanja murskosoboške Mure, evropskega oblačilnega giganta, ki je nekoč dajal kruh 6500 delavcem iz celotnega Pomurja, so stečaji matične družbe Mura, d. d., in hčerinskih družb Mura - Moška oblačila ter Mura - Ženska oblačila. V naslednjih dneh bo stečaj doletel tudi družbo Muralist. Ta ima status invalidskega podjetja, zato mora z njenim stečajem soglašati vlada. Zaradi stečaja je ostalo brez dela 2635 delavcev od skupaj 3285 zaposlenih, predvsem žensk, starih med 40 in 47 leti, ki so z garanjem, za zadnja leta sramotno nizke plače 500 evrov bruto, zbrali od 25 do 35 let delovne dobe.

Mura je v velike težave zabredla že pred sedmimi leti, ko si je nabrala rekordnih 12 milijonov evrov izgube. Poskusi za njeno rešitev so bili jalovi, predvsem pa brez prave volje in znanja. Država ji je pred šestimi leti sicer namenila deset milijonov evrov nepovratne pomoči, nič pa ni bilo storjenega za prilagoditev poslovanja podjetja po tržnih zakonitostih. Edini krivec za to so Murini lastniki, ki so se vedno znova odločali le za menjavanje očitno nesposobnih vodstev in morda še za kakšno kozmetično potezo pri reševanju čedalje večjih težav.

Lani jeseni so že močno opešano podjetje dotolkle še posledice svetovne gospodarske krize, kar je pomenilo tudi začetek konca nekoč velike Mure. Njeni institucionalni lastniki, z izjemo države, so se z repom med nogami umaknili v najbolj skrite kotičke, namesto da bi s skupnimi močmi letos spomladi poskušali rešiti, kar se je še dalo. To velja predvsem za Nacionalno finančno družbo (NFD), za njo pa tudi za vse druge lastnike. Država, ki je prek Slovenske odškodninske družbe druga največja lastnica Mure, je pokazala konkretno pripravljenost za rešitev prekmurskega podjetja, vendar je bila pri tem premalo odločna in tudi nespretna.

Zavrnila je ponudbo podjetnika Joca Pečečnika, ki je pokazal voljo za reševanje družbe. Dejala je, da se je Pečečnik pri svoji ponudbi preveč zanašal na finančni vložek države kot pa na lastno finančno tveganje. Vsi drugi, ki so se ponujali za rešitelja Mure, so prodajali predvsem meglo in svoje ideje za rešitev, njihovo uresničitev pa naj bi plačal kdo drug. Država je tudi predlog zadnje Murine uprave, ki je na zahtevo stavkajočih delavcev odstopila, zavrnila kot preveč tveganega. Zato ni bila pripravljena za njegovo uresničitev prispevati šest milijonov evrov.

In prav ta predlog, le nekoliko spremenjen, je na koncu ostal kot majhen obliž na veliko Murino rano. V Muri bo ohranjena proizvodnja v družbi Mura in partnerji, ki zaposluje 471 delavcev. Po optimističnih napovedih bi v njej sčasoma zaposlili največ tisoč delavcev. Toda nadaljevanje proizvodnje v Muri in partnerji je viselo na nitki vse do petka, ko je nemško podjetje Hugo Boss privolilo v nadaljevanje 35 let dolgega sodelovanja z Muro. Hugo Boss bo družbi Mura in partnerji zagotavljal kar 90 odstotkov dela.

Od Murinih plač je bilo v regiji odvisnih najmanj dvanajst tisoč ljudi oziroma deset odstotkov tamkajšnjih prebivalcev. Murini delavci, ki so izgubili delo, nimajo večjih možnosti za ponovno zaposlitev. Ne samo zaradi neustrezne in prenizke izobrazbe, relativno visoke starosti, ampak predvsem zaradi velikega pomanjkanja delovnih mest v regiji. Ta je po razvitosti na dnu slovenskih regij. Zaradi propada tudi drugih podjetij je število brezposelnih preseglo deset tisoč, stopnja brezposelnosti pa se približala rekordnim dvajsetim odstotkom. Država je sicer za usposobitev Murinih delavcev za druge poklice in za njihovo vključevanje v programe t. i. aktivne politike zaposlovanja namenila skoraj devet milijonov evrov. Veliko vprašanje pa je, ali bo naložba koristna, saj so zaposlitvene možnosti v Pomurju zelo pičle.

Zlom Mure je velik udarec za celotno regijo. Med 40.000 zaposlenimi jih po žalostni usodi, ki je doletela Muro, v gospodarstvu dela le še 17.000.

Iz Nedela