Nasprotna mnenja o vzrokih za odpoklic

Ljubljana - Polnih devet ur, do četrt čez polnoč v noči na petek, je trajala seja nadzornega sveta Vzajemne, na kateri so razrešili člana uprave Petra Pustatičnika. In vzrok? »Razrešili smo ga iz utemeljenih razlogov po 268. členu zakona o gospodarskih družbah.« Katerih? »Odpoklicali smo ga, ker je bilo zaradi nedelovanja uprave onemogočeno poslovanje Vzajemne,« je včeraj pojasnil predsednik nadzornega sveta (NS) Gregor Primic v daljšem pogovoru za Delo, v katerem sta skupaj s predsednikom uprave Boštjanom Averjem opisala blokado v delu dvočlanske uprave.

In kje vidi vzrok za razrešitev Peter Pustatičnik? »Nekaterih projektov, ki so se mi zdeli tvegani za zavarovance in Vzajemno, nisem podprl,« je dejal. Kateri projekti so to?

Kaže, da je bistveni del spora med prvima možema Vzajemne načrtovana naložba Vzajemne v gradnjo Centra zdravje na Obali in domov za starejše. Boštjan Aver je namreč glede ocene Pustatičnika o vzrokih za razrešitev dejal: »Najbrž gre za Center zdravje na Obali in področje domov za starejše, to sta področji, ki smo ju hoteli razvijati poleg življenjskih zavarovanj. A če je to izjavil, je neodgovorno.«

Po Averjevih besedah je Pustatičnik projektu na Obali nasprotoval, in to tako, da je začel že takoj ob pripravi študije opozarjati in vplivati na slabšo motivacijo vseh v skupini, ki so projekt pripravljali. »V vsak projekt, ki se pripravlja, je treba investirati nekaj tisoč evrov, da se analizira, ali je smiseln ali ne. Tudi sam sem projekt trenutno zaustavil, ker sem videl, da povzroča konfliktno situacijo in da ni najprimernejši trenutek za to,« je dejal Aver. Vrednosti investicije ni hotel oceniti - odvisna je od tega, ali bo šlo za 100, 150 ali 200 postelj, je dejal - a če sklepamo po drugih investicijah v zdravstvu, znaša od deset do 20 milijonov evrov.

Aver ni skrival, da se s Pustatičnikom nista strinjala tako glede tekočega poslovanja kot glede razvoja Vzajemne do leta 2013. O tem je v kratki izjavi za Delo nekaj povedal tudi Pustatičnik. »Zavzemal sem se za vzajemnost, skromnost, ljudskost, ne pa za gonjo za dobičkom, za status, za kapital, kot se zavzemajo delniške družbe.« Enako, da se torej zavzemata za interese zavarovancev, sta v pogovoru za Delo zatrdila tudi Aver in Primic. Skrbijo ju tudi vse manjši ugled Vzajemne v javnosti, anonimke, ki se pojavljajo in diskreditirajo Averja, splošno nezadovoljstvo zaposlenih zaradi konfliktov.

Sicer pa se že tri tedne za Vzajemno zanimajo kriminalisti, ki preiskujejo pogodbe med Markom Jakličem, nekdanjim predsednikom uprave Vzajemne, in podjetjem S & T Hermes Plus, zaradi katerega sta bila Jaklič in nekdanji prvi mož omenjenega podjetja Klavdij Godnič 16. aprila pridržana. Kriminalisti še niso končali dela, saj so ravno v četrtek naslovili na Vzajemno zahtevo po vpogledu v vse svetovalne pogodbe po letu 2004, je povedal Aver. Ali Vzajemni še vedno svetuje tudi Jaklič? »Tega ne bi komentiral,« je odgovoril Aver.

Zaradi nepričakovane poteze nadzornikov (točke razrešitve Pustatičnika namreč sprva ni bilo na dnevnem redu) se je Vzajemna znašla v kršitvi in ukrepati bo morala Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), je pojasnil direktor AZN Mihael Perman. Po zakonu namreč zavarovalnica potrebuje vsaj dva člana uprave z licenco, zdaj pa ima le enega. Na nočni seji so nadzorniki sicer že imenovali dva nova člana uprave, a še nimata licence. To sta mag. Davor Hvala, doslej direktor sektorja za informativno tehnologijo, in mag. Matjaž Petrič farmacevt, zdaj zaposlen v podjetju Roche.