Ne brez presoje stroke in ne na hitro

Ljubljana – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pričakuje od vlade »ukrepe za proaktivno normativno okolje in učinkovito organiziranost državne uprave in javnega sektorja za spoštovanje in realizacijo predpisov, ki pomenijo učinkovito pravno državo«. Soglaša s cilji, ki so vodili vlado pri pripravi intervencijskih zakonov za izboljšanje plačilne discipline, nasprotuje pa sprejemanju svežnja po hitrem postopku in neupoštevanju stroke ter posebnosti različnih gospodarskih panog in družb glede na njihovo velikost in tržno usmerjenost. Zato je GZS na vlado še enkrat poslala svoje pripombe na tri obravnavane zakone. Izkušnje iz gospodarstva kažejo, da je pomanjkanje realnega denarja, ki je bistven razlog za zamude pri plačilih, izjemno močno povezano z neučinkovitim izvajanjem javnih naročil in pravne varnosti upnikov. Zato bi morala vlada k pripravi paketa protikriznih zakonov pritegniti strokovnjake iz prakse, ki bi kompetentno presodili primernost rešitev.

Poglavitna pripomba na novelo zakona o preprečevanju zamud pri plačilih zadeva maksimiranje plačilnega roka na 60 dni; ta je za gospodarsko zbornico sporen, manjka pa tudi rešitev iz evropske direktive, po kateri se lahko stranki pogodbeno uskladita o razumnih plačilnih rokih, če to zahteva narava posla. Poleg tega, da je besedilo zakona vsebinsko nejasno in pomanjkljivo, zbornica pogreša tudi oceno možnih učinkov obveznega večstranskega pobota (stroka opozarja, da lahko celo poslabša likvidnost v malih podjetjih).

Novela zakona o javnem naročanju, tako GZS, ne rešuje temeljne pomanjkljivosti zakona, saj ne uvaja obveznosti neposrednega plačevanja na nižje ravni, ampak le v prvem krogu podizvajalcev. Naročnikom ne svetuje, kdaj naj uporabijo merilo najnižje cene, kdaj pa ekonomsko najugodnejše ponudbe, poleg tega neenakovredno obravnava naročnike na eni in ponudnike na drugi strani.

Novela zakona o DDV sicer zavezuje k obveznemu pobotu, ne prispeva pa k boljši plačilni disciplini, bistveno poslabšuje likvidnostni položaj izvoznikov in ne upošteva zadrege podjetij, ki zamujajo s plačili po tuji krivdi, če jim namreč njihovi kupci ne plačujejo. V tem primeru bodo državi plačali DDV dvakrat, kar pomeni, da bo ta neupravičeno polnila svoj proračun.
Zbornica, ki se je oglasila v imenu večine svojih članov, pričakuje, da bo predlagatelj zakonov njena stališča in predloge drugih javnosti obravnaval uravnoteženo in jih upošteval, v nasprotnem primeru pa bo pojasnil, zakaj jih šteje kot neutemeljene. Hkrati pričakuje tudi, da bo zavrnil predloge vseh predpisov, ki dodatno finančno ali administrativno obremenjujejo gospodarstvo.

***

GZS obsoja državno nepokorščino, s katero v zaostrenih razmerah grozijo »celo nekatere javne institucije«, saj take poteze lahko bistveno znižajo mednarodno kredibilnost Slovenije. Ceno tega bi najprej plačevalo izvozno gospodarstvo, za njim pa vsa, tudi najmanjša podjetja. Za zaščito interesov finančno najbolj prizadetih in poslovno ogroženih skupin pričakuje sistemske ukrepe in legalne poti za ozdravitev dolžniške krize.