Ne čakajte na domače kupce, razglejte se po tujih trgih

Slovenski trg ni dovolj velik, da bi zagotavljal zanesljivo prihodnost podjetjem, ki hočejo preživeti, so prepričani v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer si prizadevajo, da bi tudi slovenska podjetja spodbujali k izvozu s programom, kakšnega imajo od leta 2003 pri sosedih v Avstriji: slovenskemu gospodarstvu torej kličejo Go International Slovenia! Za zdaj je program zamisel za načrtno spodbujanje slovenskega izvoza, h kateri poskuša zbornica pritegniti še druge partnerje, tudi vlado – in seveda denar, ki ga ima na voljo. Zbornica sama tega denarja ne more zagotoviti, poudarja direktor Centra za konkurenčnost pri zbornici Aleš Cantarutti. Upošteva tudi, da so javne finance ta čas izčrpane zaradi krize, zato ministrstvu za gospodarstvo predlagajo, naj z zakonom o gospodarskih zbornicah uvede poseben prispevek za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva.

Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič pričakuje, da bo okrevanje domačega povpraševanja trajalo dolgo, in ker se slovensko gospodarstvo po zborničnih ocenah torej ne more zanašati na skorajšnjo pomoč domačega kupca, so v gospodarski zbornici prepričani, da pot iz krize pelje prek izvoza na tuje trge, kamor se bodo morala podati tudi mnoga podjetja, ki zdaj poznajo le domači trg. »Žal je struktura slovenskega gospodarstva drugačna, kot včasih kažejo kakšne priložnostne hitre statistike, saj kar 70 odstotkov svojih prihodkov doseže na domačem trgu. Vrednost slovenskega izvoza je enaka dvema tretjinam bruto domačega proizvoda, toda v marsikaterem izdelku, ki ga izvozijo slovenski proizvajalci, na primer v avtomobilu, je samo 20 odstotkov slovenskega domačega proizvoda, preostalo so deli z vsega sveta. Slovensko gospodarstvo torej v resnici v izvozu ustvari le kakšno tretjino svojega bruto domačega proizvoda,« razmišlja Samo Hribar Milič. Opozarja še, da bodo izvozniki res imeli dobre gospodarske rezultate, a dve tretjini domačega gospodarstva ne izvaža, in je zato odvisno le od domačega povpraševanja. To gospodarstvo za zdaj ni usposobljeno za tuje trge, ugotavljajo v gospodarski zbornici, saj sliko slovenskega izvoza v resnici riše le malo družb, pravi Samo Hribar MiIič: »V slovenski izvozni strukturi 100 slovenskih podjetij realizira več kot 50 odstotkov slovenskega izvoza, in 800 slovenskih podjetij realizira več kot 85 odstotkov slovenskega izvoza.« Po podatkih zbornice 9000 od skoraj 11 tisoč registriranih izvoznikov v Sloveniji deluje samo na Balkanu. »To pomeni, da veliko večino slovenskega izvoza in teh relativno dobrih gospodarskih rezultatov, ki temeljijo na izvozu, dosega premajhna peščica slovenskega gospodarstva,« še ugotavlja generalni direktor zbornice, a verjame, da so številna podjetja, ki zdaj delujejo le na domačem trgu, sposobna preizkusiti svojo konkurenčnost tudi na tujem, potrebujejo pa primerno spodbudo in oporo.

Pojdite v svet!

Slovenska podjetja je treba brez odlašanja spodbuditi, da bodo odšla za posli po svetu, so torej prepričani v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer za slovensko različico projekta Go Internatioonal že iščejo zaveznike – njihov vzor je torej avstrijski program spodbujanja podjetij k izvozu, ki sta ga leta 2003 skupaj začeli avstrijska gospodarska zbornica in vlada. Direktor Centra za konkurenčnost pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti pravi, da gospodarska zbornica, v kateri članstvo od leta 2006 ni obvezno, že zdaj pomaga podjetjem, ki poskušajo najti novo priložnost na tujih trgih, a lahko zagotavljajo le pomoč, ki ni finančno prezahtevna: »Podjetju, ki se pripravlja za vstop na tuje trge, ki šele razmišlja, da bi poslovalo tudi v tujini, oziroma na novih trgih, naša zbornica že zdaj pomaga z nasveti, kako poslovati s posameznimi trgi, opremimo jih z analizami, z individualnim svetovanjem ... Za zdaj jim pomagamo prek mreže svojih zvez v tujini. Laže bi seveda bilo, če bi imeli tam tudi svoja predstavništva, tako kot jih ima avstrijska gospodarska zbornica. Drugo je konkretna pomoč pri vstopanju na posamezni trg. Delegacije podjetij spremljamo na tuje trge, priskrbimo jim stike in sogovornike, včasih tudi poslovne partnerje. Če bi bili finančno močnejši, bi bila lahko pomoč seveda še bolj raznovrstna.«

Ali vlado zanima?

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je pred tako imenovano razvojno klavzuro vladnih strank, na katero so poleg voditeljev strank prišli tudi ministri, obljubila, da se bo zavzela za zbornični program internacionalizacije gospodarstva in poskušala zanj navdušiti tudi kolege v vladi. Zdaj na vprašanje, ali ji je to uspelo, v ministrstvu za gospodarstvo odgovarjajo: »Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je na omenjeni klavzuri program predstavila in navzoči mu niso nasprotovali.« Na vprašanje, ali gospodarska zbornica lahko pričakuje finančno pomoč države pri izvedbi projekta Go International, ne odgovarjajo, pri vprašanju, ali se bo ministrica na ravni vlade zavzela za uvedbo obveznega prispevka za financiranje projekta internacionalizacije, torej za prispevek podjetij, ki nisi vključena v nobeno zbornico, so previdni: »Predlog Gospodarske zbornice Slovenije na ministrstvu za gospodarstvo še preučujemo. Dokler ne bo izdelan, ga ne moremo komentirati.« Sicer pa ima vlada tudi svoj program internacionalizacije: julija lani je na predlog ministrstva za gospodarstvo sprejela svoj program za spodbujanje internacionalizacije podjetij v obdobju od leta 2010 do 2014. O državnih sredstvih za spodbujanje izvoza je na ministrstvu za gospodarstvo mogoče izvedeti: »V letu 2010 je bilo za spodbujanje internacionalizacije, ki se izvaja prek Japtija, izvajalske agencije ministrstva za gospodarstvo, namenjenih 1,6 milijona evrov. V letu 2011 je za to namenjenih okrog 3,1 milijona evrov. Nekaj od teh sredstev je namenjenih neposredno podjetjem. Na primer 600.000 evrov bo razdeljenih med podjetja na podlagi razpisa za sofinanciranje udeležbe podjetij na mednarodnih sejmih v tujini, ki je bil objavljen v novembru 2010, dodatna sredstva bodo razdeljena na razpisih za sofinanciranje tržnih analiz oziroma študij izvedljivosti, ki bodo objavljeni v letu 2011. Druga sredstva podjetja porabijo posredno, na primer za informacije prek izvoznega okna, za udeležbo na izobraževanjih, organizacijo gospodarskih delegacij v katere se podjetja vključujejo, s sofinanciranjem delovanja poslovnih klubov v tujini ...«

Go International, toda kdaj?

»Ker več dejavnosti iz predvidenega programa v zbornici že izvajamo, imamo izkušnje in ker na področju internacionalizacije delujejo še druge ustanove v državi, verjamem, da lahko program Go International pripravimo do konca letošnjega leta, program lahko polno zaživi konec leta 2012,« je prepričan Aleš Cantarutti. In koliko denarja pričakujejo? »Mislim, da bi bilo štiri milijone evrov na leto že kar lep znesek, ki bi lahko zagotovil osnovo za načrtovane dejavnosti. Že zdaj nekatere od načrtovanih dejavnosti izvajamo s skoraj zanemarljivimi sredstvi, res pa tako nismo dovolj učinkoviti. Vse nekaj stane, kamor koli po svetu gremo. Tudi če bomo imeli prvo leto programa na voljo 2 milijona evrov, bo to velik skok naprej,« pravi sogovornik.

In kako to delajo sosedje?

Okoli vas po svetu živi 6,8 milijarde ljudi, vabita svoja podjetja k izvozu avstrijska vlada in avstrijska gospodarska zbornica. Avstrijskim podjetjem, ki hočejo na tuje trge, v imenu teh ustanov pomaga blizu 800 ljudi na 100 informacijskih točkah po svetu. Avstrijski trg je majhen, zato je država začela spodbujati podjetja k izvozu že pred desetletji, pravi trgovski svetnik mag. Christian Miller, ki nas pričaka v prostorih gospodarskega oddelka pri avstrijskem veleposlaništvu na Nazorjevi ulici v središču Ljubljane. Zelo pomembno se mu zdi, da znamo prebrati njegovo vizitko, ki razkriva pomembno sodelovanje pri avstrijskem programu Go International: Res deluje pri veleposlaništvu, a ni državni uslužbenec in ne plačuje ga država, ampak avstrijska gospodarska zbornica. Zato je na njegovi vizitki tudi prepoznavni znak te zbornice. Ljudje z gospodarskega oddelka so lani s podatki o slovenskem trgu pomagali 1800 avstrijskim podjetjem. Program, s katerim sosedje spodbujajo svoja podjetja k izvozu, financirata vlada in zbornica, a ob tem je pomembno vedeti, poudari sogovornik: »Članstvo v avstrijski zbornici je obvezno.«