"Ne" sladkorni reformi

Luxembourg - Enajst držav članic, med njimi Slovenija, je zavrnilo radikalno reformo sektorja sladkorja v Evropski uniji, kot jo je predlagala Evropska komisija. V pismu evropski komisarki za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je enajsterica izrazila nasprotovanje reformi, ki bo "uničila proizvodnjo sladkorja v določenih regijah, v drugih pa se bo ta istočasno povečala".

"Nesprejemljivo je uničiti proizvodnjo v določenih regijah in jo istočasno povečati v drugih," so v pismu poudarili kmetijski ministri 11 držav članic in nadalje zahtevali reformo, ki bo uvedena bolj postopno, torej čez daljše obdobje, znižanje cen pa bo nižje.

Ob slovenski kmetijski ministrici Mariji Lukačič so pismo danes v Luksemburgu podpisali še ministri Italije, Španije, Grčije, Irske, Poljske, Madžarske, Latvije, Litve, Portugalske in Finske.

Nekatere nove rešitve so boljše

Slovenija vztraja, da je z reformo predvideni padec cen - 39 odstotkov za sladkor in 42,6 odstotka za peso - prevelik, uvedba v dveh sezonah pa prehitra, pa so sporočili s kmetijskega ministrstva. Ministrica je terjala štiri- do petletno obdobje uvajanja reforme in višjo kompenzacijo padca cen za pridelovalce pese, ki je po predlogu 60-odstotna, so pojasnili.

Lukačičeva je sicer nekatere nove predlagane rešitve, kot je sklad za prestrukturiranje in ureditev nadzora nad uvozom sladkorja iz držav v razvoju s ciljem, pozdravila. Še posebej se je pri tem zavzela za okrepitev nadzora porekla uvoženega sladkorja, predvsem z Balkana: To je za državo pomembno, saj se je zaradi asimetričnega sporazuma med EU in regijo uvoz sladkorja s Hrvaške v prvih desetih mesecih letos v primerjavi z letom prej nekajkrat povečal, je poudarila.

Slovenija želi ohraniti proizvodnjo v Ormožu

Slovenija je nadalje predlagala, da naj bo višina pomoči za prestrukturiranje v primeru prenehanja proizvodnje tudi v drugem letu enaka kot v prvem, to je 730 evrov na tono, so sporočili z ministrstva. Država želi ohraniti pravico do predelave uvoženega sladkorja, tudi če bi prišlo do opustitve proizvodnje v edini slovenski tovarni sladkorja v Ormožu.

Kot so navedli na ministrstvu, je Slovenija to pravico dobila s pristopno pogodbo, s katero ji je bila dodeljena kvota za rafiniranje uvoženega surovega sladkorja.
Lukačičeva je še predlagala, naj EU nameni dodatna sredstva za prestrukturiranje kmetov, ki so vlagali v posebno opremo, za njihovo izobraževanje in uvedbo alternativnih kultur, kot so surovinske osnove za proizvodnjo obnovljivih virov energije, kar bi omogočilo ohranitev delovnih mest tako kmetov kot zaposlenih v Tovarni sladkorja Ormož.

Pripombe bo komisija še enkrat proučila

Kljub nasprotovanju enajstih podpisnic pisma pa je Fischer Boelova znova ponovila, da je sladkorna reforma nujna iz vrste razlogov, med drugim zato, ker je cena sladkorja v EU trikrat večja kot na svetovnih trgih. Je pa komisarka izrazila pripravljenost za preučitev pripomb 11 članic in napovedala, da se bo v ta namen skupina članic sestala s komisijo na ravni visokih državnih uradnikov v prvi polovici novembra.

Bruselj želi dogovor o reformi doseči na prihodnjem zasedanju kmetijskih ministrov EU od 22. do 24. novembra, saj bi EU s tem dobila tudi prednost pri pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) na ministrski konferenci v Hongkongu decembra.

Sektor sladkorja je edini sektor v skupni kmetijski politiki EU, ki ni bil reformiran niti enkrat v skoraj 45 letih njenega obstoja. Sladkor v EU proizvaja 21 držav, ki skupaj proizvedejo 20 milijonov ton, od tega pa porabijo le dobro polovico, medtem ko preostali del, ki je skoraj v celoti bogato subvencioniran, prodajo na svetovnem trgu. Največje proizvajalke so Francija, Nemčija ter Poljska, Slovenija pa je najmanjša proizvajalka sladkorja v EU.