Nedopustno je, da država znižuje konkurenčnost

Enotne zimske počitnice so razburile turistično gospodarstvo in mu znižale letošnje prihodke. Ali je bila to res slaba odločitev vlade, kaj lahko država naredi za ublažitev posledic in kako dobro so se na izpad pripravili turistični ponudniki, smo vprašali doc. dr. Majo Uran s portoroške Turistice – fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem.

Ali lahko glede na prve podatke o manjši zasedenosti smučarskih središč – od tam so poročali tudi o polovici manj gostov kot lani – že ocenjujemo, ali je bila odločitev o enotnih počitnicah res napačna?

Kolikor mi je znano, ni bila pred sprejetjem te odločitve izdelana študija učinkov takega ukrepa. Kot tudi sicer ni konstantnega spremljanja turističnega povpraševanja, na kar na Turistici ves čas opozarjamo. Kdor koli bo delal analizo učinkov, bo moral temeljiti na nekaterih predpostavkah. Predvsem na rezultatih prejšnjih let, ki pa niso nujno najbolj reprezentativni. Zato je lahko taka analiza precej špekulativna. In če malo špekuliramo, lahko na osnovi podatkov, da je na smučiščih letos približno tretjino manj gostov, in na osnovi predpostavke, da se zaradi recesije 16 odstotkov ljudi odreče dopustu, kot je pokazala Valiconova raziskava trženjskega monitorja, na hitro ocenimo, da je 15 odstotkov lanskih gostov letos šlo v tujino ali kam drugam.

Se vam ta ocena zdi verjetna?

Po mojem mnenju zahtevnejši slovenski smučarji zagotovo hodijo v tujino. Ponudba naših smučarskih središč je zgolj nišno konkurenčna.

Večinoma govorimo o smučanju. Pa je to res glavna dejavnost ali so prizadeti še drugi segmenti turi stične ponudbe?

Največ je zagotovo zimskega turizma. Podrobnih podatkov o tem pa ni, prav tako turistična podjetja večinoma ne delajo segmentacije, s katero bi ugotavljala, zakaj imajo hotele zasedene.

Torej lahko že rečemo, da so z združitvijo počitnic naredili napa ko?

Turistično povpraševanje je zelo labilno. Nanj vplivajo cena, razpoložljivi dohodek, razpoložljivi prosti čas, možnost nadomestitve in drugi dejavniki. Če na katerega koli vplivamo, se povpraševanje ali zmanjša ali poveča. Upoštevati moramo še recesijo. Že zaradi tega je prodaja turističnih proizvodov dovolj kompleksna in težavna, in če k temu dodamo preostale dejavnike, kot so vreme in zasedenost kapacitet, gneča v smučarskih središčih, se povpraševanje zmanjša. Zaradi vsega naštetega je mogoče reči, da je bila odločitev slaba. Če upoštevamo še dolžino zimske sezone, ki traja le nekaj mesecev, je tako krajšanje razpoložljivega časa nedopustno. Povsem po nepotrebnem poslabšujemo že tako težke razmere gospodarjenja.

Kako torej lahko država poskrbi, da se bodo razmere za turistično gospodarstvo izboljšale?

Mislim, da bo turistično gospodarstvo samo dovolj prilagodljivo. Ta izpad vendarle ni tako velik, morda malo več kot tedenski, doživeli so že težje čase. Zdi pa se mi, da je skrajni čas, da celotna vlada prisluhne ministrstvu za gospodarstvo in turističnemu gospodarstvu in začne delovati v prid turizma. Dober začetek bi bilo že uresničevanje sklepov s seje vlade v Lipici. Nedopustno je, da ti lastna država znižuje konkurenčnost. Pri nas nihče ne vidi prednosti sinergij, kar velja za vse ravni. V Avstriji s tem nimajo prav nikakršnih težav. Vedo, da lahko drug zaradi drugega dobro služiva tako jaz kot moj sosed. Tukaj pa drug drugemu ves čas postavljamo ovire.

Se je turistično gospodarstvo dobro pripravilo na manj domačih gostov in se pravočasno še aktiv neje usmerilo na tuje trge? Je slo venska ponudba dovolj kakovo stna za privabljanje večjega števila tujih turistov?

Težko je posploševati, imamo ponudnike, ki delajo dobro, in take, ki poslujejo brez vsakih strategij, načrtnega trženja in česar koli. Glede na podatke Evropske potovalne komisije (ETC) smo lani na vseh večjih emitivnih trgih dosegli manj kot leta 2009. Kljub temu, da je recesija v večini evropskih držav že popuščala. Morda ni težava zgolj v promociji in neprepoznavnosti, ampak v celotnem trženju, tudi v tem, kakšni so proizvodi in komu so namenjeni.

Trdite, da je slovenska turistična ponudba premalo kakovostna ali predraga glede na kakovost?

Cenovna konkurenčnost je večplastna. Pri zadevah, ki so v izključni pristojnosti gospodarstva, smo v mednarodnih primerjavah uvrščeni solidno. Kjer je pristojna država, pa smo uvrščeni katastrofalno. Govorim o cenah letalskih kart, bencinu, davkih. Turistično gospodarstvo še zmore kakšno izboljšavo, denimo vpeljevanje sodobnejših načinov upravljanja, obvladovanja stroškov, prihodkovnega menedžmenta. Šele nato pride na vrsto kakovost, kjer je še več prostora za izboljšave. Prva zadeva, ki je ponudniki ne razumejo, je to, da morajo v recesiji dajati več za isto ceno. Boljšo kakovost, bolj inovativne proizvode. Dejstvo je, da podjetja varčujejo tam, kjer ne bi smela – pri gostu in pri zaposlenih. In to se pozna pri rezultatih. Gost namreč lahko drugje dobi vse in še z nasmeškom. Marsikdo razmišlja, prenovili bomo hotel, potem pa 15 let ne bo treba narediti nič. Kar je napačen pristop. Stalno je treba vlagati, dopolnjevati ponudbo, razvajati gosta. Na žalost je takih primerov v Sloveniji zelo malo. Razloga pa sta zgolj dva – ali nočejo ali pa ne znajo.

Bodo turistične agencije občutile zmanjšanje števila potnikov zaradi nestabilnih razmer v priljubljenih destinacijah, kot sta Egipt in Tu nizija, ali se bodo turisti pač preu smerili drugam?

Zagotovo se bo na kratki rok turistično povpraševanje preusmerilo na druge destinacije. Kar se zgodi vedno, ko je ogrožena varnost turistov. Če se bo to nadaljevalo, bodo v prihodnjih mesecih pridobile kakovostno in cenovno podobne destinacije, kot sta Ciper in Turčija.