Nekateri načrtujejo previdno, drugi hočejo spodbujati zaposlene

Ljubljana - Gospodarska kriza je spodmaknila vse opornike, na katere bi se lahko naslonili pripravljalci gospodarskih načrtov za letos, zato tavajo med bolj ali manj smelimi cilji, pri tem pa poskušajo zadržati vsaj nekaj motivacijskega naboja. Večinoma puščajo odprta vrata za kasnejše revizije načrtov, če jim bo tako narekoval razvoj gospodarskega dogajanja. To smo izvedeli, ko smo največja podjetja iz trgovske dejavnosti povprašali, kakšne cilje so si postavili v negotovem letu 2009. V glavnem so bili prav zaradi splošne negotovosti domala povsod precej skopi z informacijami o letošnjih načrtih, ena redkih izjem pa je Mercator, ki je gospodarski načrt za letos že objavil na spletni strani.

Mercatorjevi načrti so precej manj smeli kot pretekla leta, a, kot meni uprava družbe, glede na pričakovane razmere dovolj ambiciozni za nadaljevanje dolgoročne Mercatorjeve strategije razvoja. Kriza, pravijo načrtovalci, bo negativno vplivala na strukturo in obseg potrošnje, inflacija iz lani bo še pritiskala na stroške, dostop do finančnih sredstev bo omejen, obrestne marže bodo še naprej visoke. V takih okoliščinah naj bi po načrtih čisti prihodki od prodaje v Mercatorju letos v primerjavi z oceno za leto 2008 zrasli za 5,1 odstotka na 2,8 milijarde evrov; od tega bo v Sloveniji rast predvidoma dvoodstotna, v tujini pa 11-odstotna. Dobiček iz poslovanja (ebit) naj bi zrasel za dobrih devet odstotkov, čisti dobiček skupine naj bi po načrtu za dobro četrtino - upadel.

Kot pojasnjujejo v Mercatorju, bo krepko znižanje načrtovanega čistega dobička posledica ukrepov za omejevanje negativnih učinkov spremenjenih gospodarskih okoliščin. Uprava se je namreč odločila znižati povprečne marže na letni ravni za 0,4 odstotne točke glede na lani (ker upada kupna moč) in povečati učinkovitost poslovanja skupine (z ukrepi za racionalizacijo stroškov: delež poslovnih stroškov v prihodkih bodo znižali za 0,6 odstotne točke, investicije bodo domala prepolovili, saj jih bodo skrčili na raven, ki so jo sposobni financirati iz lastnih virov). Število zaposlenih v skupini se bo povečalo za dober odstotek. Zaradi negotovosti planskih postavk bo uprava vsako četrtletje posebej ovrednotila uresničljivost načrtovanih ciljev.

Spar: Še vedno desetodstotna rast

Spar Slovenija tudi v najboljših časih ne razkriva podrobneje svojih poglavitnih načrtovanih niti doseženih bilančnih postavk. Njegov generalni direktor Igor Mervič nam je povedal le, da kljub neugodni gospodarskim razmeram ne nameravajo spreminjati kratkoročnih načrtov. V zadnjih letih so rasli po približno desetodstotni stopnji in približno tako rast načrtujejo tudi v prihodnje. Naložbe naj bi ostale na približno enaki ravni (lani jih je bilo za okrog 40 milijonov evrov). »Načrti še nikoli niso bili tako ohlapni in nesmiselni kot letos,« meni Mervič. »Tudi inštituti napovedujejo vsak po svoje in potem popravljajo napovedi.« Sicer je po besedah sogovornika stopnja konservativnosti pri kratkoročnem načrtovanju odvisna tudi od položaja podjetja in od interesov njenih lastnikov. Načeloma lastniki želijo bolj velikopotezne načrte, menedžment pa poskuša biti bolj realen. Ne nazadnje so tudi mediji zelo kritični do podjetij, ki ne izpolnjujejo načrtov, čeprav se ponavadi sploh ne vprašajo, ali ni bilo nemara planiranje preveč ambiciozno.

Tuš: Ohranjajo smele načrte

»Tudi v neugodnih gospodarskih okoliščinah je treba ohraniti dovolj smele načrte. Samo podjetje, ki ima visoke cilje, preživi - v dobrem ali slabem,« pa verjame prvak Tuša Aleksander Svetelšek. Ne smemo se sprijazniti s krizo, z znižanjem prometa, pravi, saj to demotivira zaposlene. V Tušu so si postavili zelo visoke cilje, odkrito so so pogovorili o situaciji, zavedajo se, da bo leto težko. »Kljub temu tiste zlovešče besede ne uporabljamo. Če razmišljate, da ne boste prišli na Triglav, v resnici ne boste. Se je pač treba potruditi.« Mar ni nespodbudno tudi razočaranje, če so nato doseženi rezultati globoko pod načrti? Do tega pač ne sme priti, je odločen Svetelšek, zato bodo v Tušu sproti preverjali doseganje ciljev in prizadevanja za izboljševanje rezultatov. Načrte bodo revidirali le, če bo res potrebno.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela!