Tiskane izdaje
Kot je pojasnil predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan, bodo zahtevano številko zmanjšanja delovnih mest v veliki meri dosegli na mehek način, to je z iztekom pogodb za določen čas in upokojitvami. Kljub temu pa bo glede na pripravljeni program kadrovske reorganizacije brez dela ostalo tudi 78 zaposlenih za nedoločen čas.
Kdo bodo ti delavci, ki bodo ostali brez zaposlitve, naj bi bilo jasno šele mesecu dni. Toliko časa ima namreč na voljo zavod za zaposlovanje, da pregleda sezname in ugotovi, ali so bili pri njegovi pripravi upoštevane vse določbe iz kolektivne pogodbe. V.d. predsednika uprave Ivan Štrlekar sicer zagotavlja, da so pri sestavi spiska upoštevali socialne vidike, zaščitene kategorije delavcev in vse ostale vidike s kolektivnih pogodb in drugih aktov. Zato pritožb s strani zavoda, ki naj bi mu kadrovska služba seznam poslala še danes, Štrlekar ne pričakuje.
Kdo bo ostal brez službe?
Tudi Ferjan, ki naj bi poimenski seznam prejel v ponedeljek, delavcem ne more izdati, kdo bo ostal brez službe, saj ga zavezuje načelo molčečnosti. Zaposleni v Elanu in Elanu Marine bodo tako še približno mesec dni v strahu, ali bodo ostali brez dela. "Res sem računal, da bodo delavci ta seznam videli v nekaj dneh, ampak kot zdaj kaže, je potrebno izpeljati še ta postopek z zavodom," je pojasnil Ferjan.
Nima pa Ferjan več upanja, da bi program kadrovske reorganizacije podjetja pred njegovo uresničitvijo pregledala še nova uprava in morebiti dodatno zmanjšala število presežnih delavcev. Nov nadzorni svet namreč v četrtek še ni imenoval nove uprave in je pooblastil Štrlekarja za podpis prenehanja zaposlitev začetek izvajanja programa presežnih delavcev.
Odpuščanja so potrebna, je danes znova zagotovil Štrlekar in dodal, da bi v to kislo jabolko morala ugrizniti že prejšnja uprava. Ker pa se s tem ni želel nihče spopasti, mora to grdo delo, kot ga imenuje, opraviti sam. Svojim naslednikom pa bo prepustil reševanje Skimarja, za katerega je še vedno prepričan, da je podjetje, ki ima prihodnost in ga je mogoče izvleči iz težav. "Sam sem to v enem letu poskušal in nekaj mi je uspelo. Za to da mi ni uspelo več, pa obstajajo objektivni in subjektivni razlogi," je pojasnil.
Tudi državni lastniki niso v celoti sledili njegovemu programu sanacije in srednjeročni strategiji, po katerem bi bilo potrebno Skimar dokapitalizirati za 25 milijonov evrov. Tako je bila dokapitalizacija izvedena le v višini desetih milijonov evrov, ki so jih že porabili za sanacijo in zadostujejo za poplačilo zahtev nekdanjega prokurista Uroša Koržeta. Če bi ta s svojo tožbo uspel, bi moral Skimar sredstva iskati drugje.
Skimar ima sicer odprtih tudi okrog 90 drugih tožb, med drugim denar zahteva tudi bivši član uprave Matjaž Šarabon. Kakšne bodo morebitne poteze prokurista Jožeta Kralja, ki ga je nadzorni svet v četrtek razrešil iz krivdnih razlogov, ker naj bi brez pooblastil podpisoval pogodbe za alternativne programe, pa zaenkrat še ni znano.
