Nemiri v Libiji otežili poslovno sodelovanje

Zaradi nemirov v Libiji se večmilijardni gradbeni posli niso uresničili, ker podjetja niso dobila bančnih jamstev, otežena pa so tudi druga prodiranja slovenskih podjetij na libijski trg. Predstavnik GZS v Libiji Esad Ajeti meni, da je stike težko vzdrževati, ker telefonov nihče ne dviguje, elektronska pošta pa ne dela.

Objavljeno
22. februar 2011 19.17
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Ljubljana – Predsednik vlade Borut Pahor je v Tripoliju pot slovenskemu gospodarstvu za libijski trg v zadnjem letu in pol tlakoval trikrat, enkrat pa je Pahorja v Ljubljani obiskal tudi libijski premier Bagdadi al Mahmudi z gospodarsko delegacijo. Vendar se večmilijardni gradbeni posli niso uresničili, ker podjetja niso dobila bančnih jamstev. Zaradi nemirov pa so otežena tudi druga prodiranja slovenskih podjetij na libijski trg.

»Težav ne more rešiti nobena logistika, ne blaga ne ljudi. Zdaj je treba počakati. Težko je vzdrževati stike, ker telefonov nihče ne dviguje, elektronska pošta pa ne dela,« je o razmerah v Libiji dejal predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Libiji Esad Ajeti. Po drugi strani je dobro in zelo pomembno, je dodal, da smo posle iskali pri zasebnikih: »Zasebnik bo ostal zasebnik, tako da sprememba oblasti ne bo vplivala na trgovske posle.« Drugače je po njegovem mnenju pri gradbenih poslih, saj se bodo ob morebitni zamenjavi oblasti zamenjali ljudje blizu Gadafiju, ki danes odločajo o velikih infrastrukturnih projektih.

Riko: Nemiri preložili podpis pogodbe

V podjetju Riko se s podjetjem Libya Holding Company dogovarjajo za gradnjo 85 luksuznih hiš v velikosti 500 kvadratnih metrov in drugih objektov, kot so mošeja, športni center, restavracije, velnes center v Tripoliju. Naselje bo namenjeno predvsem diplomatom, predstavnikom tujih podjetij in izbranim domačinom, so pojasnili v Riku. Na vprašanje, kako nemiri vplivajo na delovanje Rika v Libiji, pa so odgovorili: »Z družbo Libya Holding Company smo podpisali zgolj pismo o nameri, na podpis pogodbe še čakamo. Trenutno stanje v Libiji bo ta podpis še preložilo za nedoločen čas v prihodnost.«

Pogodbe za tako imenovane megaposle je v Libiji sicer podpisalo že več slovenskih gradbenih podjetij. SCT je podpisal pogodbe za gradnjo več cest v skupni vrednosti 1,154 milijarde evrov. Vegrad Hilde Tovšak je podpisal 110 milijonov evrov vredno pogodbo za gradnjo bolnišnice in stanovanjskega naselja, ki je bila nato prenesena na GPG. »Gradbeni posli niso bili uresničeni, ker podjetja niso dobila bančnih jamstev. Pogodbe so bile sicer podpisane, a ne veljajo več in so mrtva črka na papirju. Ti posli so propadli že pred to revolucijo,« pravi Ajeti. Morda bo več sreče imelo Primorje, ki menda sodeluje kot podizvajalec pri gradnji železnice.

Ker gradbinci niso bili uspešni pri pridobivanju velikih poslov, je Ajeti tržno nišo za slovenska podjetja našel v trgovini. V Libijo je peljal več podjetij, denimo družbo Kapis (proizvodnja kablov), Unitas (pipe), Kovino (ventili), kamnoseško podjetje Marmor Hotavlje, pohištveno podjetje Paron. Za vsa podjetja je bil interes, naročila pa so že bila za podjetji Kapis in Unitas, je rekel Ajeti. Ta je še omenil, da je organiziral tudi srečanja za obiske v Gorenju. Pogovore v Libiji so imeli tudi predstavniki Hidrie, a se z Libijci še niso dokončno dogovorili.

Libijskih vlaganj (še) ni bilo


Po drugi strani so Libijci ob obisku v Sloveniji izkazali tudi interes za vlaganje v slovenska podjetja, denimo Aerodrom Maribor, Slovenske železnice, Luko Koper, Steklarno in Terme Rogaška, menda pa tudi NLB. Ob tem so Borutu Pahorju tudi obljubili 30 milijonov evrov za trgovski del centra Stožice. A tega denarja še ni, direktor glavnega investitorja Grepa Uroš Ogrin pa včeraj podrobnih pojasnil, kje se je zataknilo, ni hotel dajati.