Nemške veleblagovnice na razprodaji

Tradicionalno trgovsko ime Hertie bo izginilo s trga, saj bodo zaprli vseh 54 veleblagovnic. Podjetje je namreč v zadnjem letu poslovalo s skoraj 120 milijoni evrov izgube. Brez službe bo ostalo 2600 ljudi.

Objavljeno
22. maj 2009 09.34
Peter Žerjavič
Peter Žerjavič
Berlin - Hertie je bil v Nemčiji skorajda sinonim za veleblagovnico. Trgovska veriga je začela nastajati pred več kot 125 leti, pred vojno je bilo največje takšno podjetje v Evropi. V devetdesetih letih je sicer prišel pod streho nemškega trgovskega velikana Karstadta. Ko je Karstadt pred štirimi leti odprodal več kakor sedemdeset manjših veleblagovnic, so njihovi novi lastniki, skupina britanskih investitorjev, spet začeli uporabljati staro in ugledno blagovno znamko Hertie.

 

Veleblagovnic Hertie - od tradicionalne verige je tako ali tako ostalo bolj ali manj le še ime - poleti ne bo več. Podjetje je v zadnjem poslovnem letu imelo 119 milijonov evrov izgube ali več, kot je znašala tretjina prometa (442 milijonov evrov). Pred desetimi meseci je veriga iz Essna prijavili nesolventnost, skupščina upnikov pa je v sredo sklenila, da bodo vseh 54 veleblagovnic zaprli. Brez službe bo ostalo 2600 ljudi. Edino premoženje so ostale nepremičnine na dobrih lokacijah v nemških mestih, ki bodo naprodaj.

 

Med nemškimi poznavalci panoge je kriza veleblagovnic povsem pričakovan pojav, ki ni povezan le z gospodarsko krizo. Model, po katerem je potrošnik v eni trgovski hiši lahko kupil vse od posode do nakita da v sodobnem času ne more več preživeti. Poleg tega ljudje danes čedalje več kupujejo po internetu. Tudi brez njega je gibanje od sedemdesetih let za veleblagovnice neugodno, saj jim je tržni delež znižal s štirinajst odstotkov in več na tri odstotke.

 

Slabost tradicionalnih verig je še, da niso več razpoznavne, zato se kupci raje odpravijo v specializirane trgovine. Na drugi strani so v Nemčiji uspešni model nakupovalna središče z veliko trgovinami, ki sploh niso več na obrobju mesta. V Berlinu, denimo, ima vsaka večja četrt eno takšno središče. Tudi trgovine s poceni ponudbo so bile za veleblagovnice precej hud udarec, proizvajalci uglednih blagovnih znamk imajo raje svoje trgovine v mestnih središčih.

 

Da bodo na nemškem trgu veleblagovnic pravi tektonski premiki, napovedujeta še velikana Karstadt (v lasti družbe Arcondor) in Kaufhof (v lasti Metroja), ki razmišljata o združitvi. Nastala bi Warenhaus AG z dvesto veleblagovnicami in 60.000 zaposlenimi. V Metroju in Arcondorju so načeloma naklonjeni združitvi. Zlasti Arcondor je v velikih težavah, saj ima težave z odplačevanjem posojil (grozi mu nesolventnost), zato med drugim razmišlja o prodaji znamenite berlinske razkošne veleblagovnice KaDeWe.


 

Iz tiskane izdaje Dela