Nepremičninskega buma verjetno ne bo

Ljubljana - Mnenja o tem, kako bo izenačitev državljanov Hrvaške in Evropske unije pri kupovanju nepremičnin na Hrvaškem vplivala na slovenske kupce, so različna. Medtem ko nekateri nepremičninski strokovnjaki poudarjajo, da bodo postopki za kupovanje nepremičnin na Hrvaškem krajši in preprostejši, drugi pravijo, da ta odločitev na slovenske kupce ne bo imela velikega vpliva. Hrvaška je namreč za Slovenijo odprla svoj trg s sporazumom o vzajemnosti leta 2007. Več kot 10.000 Slovencev je sicer lastnikov nepremičnin v naši južni sosedi.

Spomnimo, da lahko državljani EU od začetka tega februarja kupujejo nepremičnine na Hrvaškem brez vseh omejitev, torej brez predhodnega dovoljenja pravosodnega ministrstva. To namreč določa odredba iz sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju med Hrvaško in EU.

»Slovenci in Hrvati so kupovanje nepremičnin že zdavnaj uredili. Najprej je hrvaška oblast za vsak posel zahtevala spoštovanje načela recipročnosti. To je v praksi pomenilo večmesečno čakanje na nakup. Nato pa so s sporazumom poenostavili tudi samo izvedbo nakupa,« pravi Frano Toš, direktor nepremičninske hiše Interdom. Po drugi strani direktor nepremičninske družbe Agencia Simon Bizjak meni, da bo postopek zdaj vendarle še hitrejši: »Do zdaj je bilo treba vložiti vlogo. Za soglasje ministrstva je bilo treba čakati tudi do dve leti. Zdaj bo menda tako preprosto, kot je za Hrvate. Kupiš nepremičnino, greš k notarju in vložiš predlog na zemljiško knjigo.«

Kaj pa tovrstna odredba pomeni za hrvaški nepremičninski trg? Že zdaj je bilo relativno preprosto kupiti nepremičnino, odgovarja direktor nepremičninske hiše Levant Robert Širnik in dodaja, da ne pričakuje navala. Z njim se strinjata tudi druga dva naša sogovornika. Toš razlaga, da so tujci kupovali nepremičnine s pomočjo hrvaških državljanov ali pa podjetij, ki so jih zaradi tega ustanovili na Hrvaškem. Kljub luknjičavi zakonodaji promet z nepremičninami upada. Toš pravi, da padajo pa tudi cene, in dodaja: »Do nižje prodaje prihaja zaradi slabih projektov. Na Hrvaškem se je veliko objektov zgradilo ad hoc. Kupci so prihajali, Hrvati so gradili stavbe, ki pa se zdaj ne prodajo. Ljudje niso več pripravljeni kupiti apartmajev, ki so oddaljeni od obale.«

Bizjaka smo vprašali, ali Slovence pri kupovanju nepremičnin na Hrvaškem čakajo pasti. Ta nam je odgovoril, da ne. Mnogo Slovencev na jadranski obali kupi počitniške hišice, ki niso bile vpisane v zemljiško knjigo. Bizjak pravi, da zemljiškoknjižno sodišče ob vknjižbi nepremičnino lahko označi s plombo, čeprav je prej ni imela. S tem je predlagatelj vpisa zaščiten, drugi poznavalci pa opozarjajo, da je treba vendarle biti previden.

Iz sredine tiskane izdaje Dela