Tiskane izdaje
Dobički slovenskih podjetij in bank bodo letos manjši kakor lani, kaže raziskava o polletnem poslovanju, objavljena v včerajšnjem Delu. Ponekod sicer (še) solidno poslujejo, številnejši, ki poročajo o nižji polletni prodaji in dobičku, pa lahko vzroke iščejo marsikje (slabše gospodarjenje, draga nafta, višja inflacija in stroški, premajhna konkurenčnost itd.) pa tudi v zunanjih vzrokih, ki zajemajo posledice finančne krize, manjše povpraševanje in upočasnitev gospodarske rasti doma in v Evropi.
Odkar o usihanju gospodarske rasti in poslovnega zaupanja poročajo iz Nemčije, Francije, Italije, Španije in drugih držav EU, je jasno, da bo letos gospodarska rast tudi pri nas opazno, morda tudi za dve odstotni točki nižja od lanske. Na poslabšanje razmer v slovenskem gospodarskem prostoru kaže več stvari, omenimo le nekatere: kazalnik gospodarske klime, ki ga sestavljajo kazalniki zaupanja na petih področjih (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, trgovina, storitve, potrošniki), je bil konec avgusta za 10 odstotnih točk nižji kakor avgusta lani, borzni indeks SBI 20 je v letu dni izgubil 40 odstotkov vrednosti in je na rekordnih nižavah, letošnja rast uvoza krepko presega rast izvoza, kar še povečuje primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, itd.
Tudi v nemalo slovenskih podjetjih opozarjajo na prihod recesije; ta je po definiciji negativna gospodarska rast v vsaj dveh zaporednih četrtletjih, ki jo običajno označujejo padci zaposlenosti, naložb, industrijske proizvodnje in prodaje. Recesijski scenarij sicer najprej zmanjša prihodke in dobičke, nato pa ponavadi povzroči odpuščanje delavcev. Pri nas smo za zdaj očitno še v prvi fazi, upadanja dobičkov. Zaradi vladnega omahovanja pri reformi trga delovne sile - na to je brez uspeha opozarjal tudi strateški svet pri premieru Janši - pa so naša podjetja v težjem položaju kakor konkurenca na tujem, saj se na spremembe gospodarskega cikla ne morejo fleksibilno odzivati. Zato je pač večja nevarnost, da podjetje zaradi neobvladanja stroškov, tudi delovne sile, propade, je sovražno prevzeto ali pa je celo prodano kot zemljiščna nepremičnina za novo sosesko.
V Sloveniji smo sicer v prvem četrtletju (ko je bila rast 5,4-odstotna) še čutili posledice prociklične ekonomske politike, ki z gradnjo avtocest pospešuje gospodarsko rast. Posledice takega trošenja na podlagi zadolževanja se sicer kažejo tudi v že omenjenem plačilnobilančnem primanjkljaju. Ta opozarja tudi na visoko stopnjo zadolženosti podjetij in tudi državljanov, ki bodo v prihodnje, zaradi pričakovanega zvišanja obrestnih mer, še bolj čutili breme financiranja. Dobičke podjetij manjša tudi odplačevanje posojil, številna posojila, ki so bila najeta v mesecih visoke rasti in razmeroma poceni denarja, bodo čedalje teže odplačljiva, slabi krediti pa so že zdaj čedalje hujše breme za banke.
Z manjšo gospodarsko rastjo, padcem zaposlenosti, posledicami finančne krize in drugimi aktualnimi in prihajajočimi dejstvi se bo sicer morala kmalu spopasti vsaka prihodnja vlada, ki bo prevzela odgovornost za vodenje države po volitvah. Žal smo o tem od vladnih pretendentov, levih, desnih ali sredinskih, bolj malo slišali, saj so se doslej zaganjali predvsem v pajčevino tajkunskih zgodb, ki bolj kakor v ekonomijo sodijo na področje pravosodja. Posebno prepričljivih odgovorov na ključne gospodarske izzive Slovenije 2009 pa doslej še ni zmogla ali znala predstaviti nobena stranka.
Iz torkove tiskane izdaje Dela!
