Tiskane izdaje
Kot so v odgovoru na naše vprašanje zapisali na JSS, vsako konkretno navedbo v okviru svojih zmožnosti preverijo. Marsikatera se izkaže za napačno, vendar pa pri udeležencih, kjer ugotovijo, da ti do stanovanja niso upravičeni, obnovijo postopek in odpravijo odločbo o upravičenosti do stanovanja.
Premoženja upravičencev v tujini ne preverjajo, saj bi teoretično morali preko Ministrstva za zunanje zadeve zahtevati, da pridobi podatke lastništva nepremičnin udeležencev razpisa od vseh držav sveta. Brez natančnih podatkov o premoženju preverjanje sploh ni mogoče, in zgolj navedbe, da »ima udeleženec hišo v Bosni« ne zadoščajo. Poudarjajo tudi, da lahko upoštevajo le premoženje, ki je v lasti udeleženca. Če so lastniki na primer starši ali drugi sorodniki, ali da ni v lasti, pač pa le najeto, predmet leasinga in podobno, človeka iz pravnih razlogov ne morejo izločiti. Dodatna ovira so pomanjkljive ali neobstoječe evidence.
JSS se pri preverjanju premoženjskega stanja udeležencev javnih razpisov osredotoči na premoženje večje vrednosti, ki se tudi vodi v uradnih evidencah, natančneje na avtomobile in nepremičnine. Pregledajo listinsko dokumentacijo v vlogi, po potrebi pa tudi uradne evidence, kot je register motornih vozil ali evidenca geodetske uprave. Pri udeležencih razpisa, katerim bi se na podlagi doseženega števila točk dodelilo stanovanje, opravijo tudi dodatna preverjanja glede premoženjskega statusa. Opozarjajo pa, da so možnosti preverjanja premoženjskega stanja, ki ni predmet uradnih evidenc, zelo omejene. Če je udeleženec razpisa lastnik premoženja, ki presega ustrezne cenzuse, ga sicer izločijo, a morajo imeti za zavrnitev ustrezne dokaze. Odločba bi bila v nasprotnem primeru odpravljena v morebitnem pritožbenem postopku oziroma v upravnem sporu.
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela
