Neravnotežja vodijo svet v novo krizo

Že ob uvodnem taktu dvodnevnega zasedanja predstavnikov 20 največjih držav sveta je Nicolas Sarkozy opozoril na pomen usklajevanja gospodarskih politik, »kajti če ne bomo storili nič, se bodo svetovna neravnotežja znova okrepila«, je dejal francoski predsednik, ki je v nagovoru pred delovno večerjo priporočil udeležencem, naj ne dajejo prednosti državnim interesom, saj bi to pomenilo smrt G20.

Objavljeno
18. februar 2011 22.38
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Pariz – Sarkozy je dvajseterico tudi pozval, naj »s skupnimi močmi pomaga Tuniziji in Egiptu na poti v demokracijo, gospodarski razvoj in družbeni napredek«. V skladu s programom, ki ga je Francija pripravila za srečanje 55 finančnih ministrov, guvernerjev centralnih bank in predsednikov mednarodnih organizacij, bodo na pariškem posvetu poskušali doseči vsaj delno soglasje o kazalnikih za oceno neravnovesij v svetovnem gospodarstvu. Na seznamu je pet ali šest kriterijev, med njimi tekoča plačilna bilanca, valutne rezerve, javnofinančni primanjkljaj in javni dolg ter raven zasebnega dolga oziroma varčevanja. S pomočjo teh skupnih indikatorjev bi proučevali gospodarske razmere v posameznih državah in pripravljali priporočila za odpravljanje neravnotežij, ki odsevajo v svetovnem gospodarstvu. Vodilne osebnosti centralnih bank so o tem problemu razpravljale že včeraj popoldne, tik pred uradnim odprtjem G20. Sedanje stanje, ko nekatere države kopičijo ogromne presežke, druge pa povečujejo primanjkljaje, vodi naravnost v novo krizo, je opozorila gostiteljica srečanja Catherine Lagarde.

Med prednostnimi nalogami programa francoskega predsedovanja, ki se bo končalo s srečanjem predsednikov držav ali vlad dvajseterice 3. in 4. novembra v Cannesu, je reforma mednarodnega denarnega sistema, ki ga je treba preoblikovati, da bo odseval globoke spremembe v svetovnem gospodarstvu, ki se pojavljajo z vzponom hitro rastočih držav. Francija si želi tudi doseči skupne rešitve, ki bi omejile prevelika nihanja cen surovin, predvsem hrane, saj obremenjujejo gospodarsko rast v svetu in ogrožajo prehrambno varnost, zato se bodo junija posebej sestali tudi kmetijski ministri članic G20. Zagotavljanje hrane, predvsem v najrevnejših državah, je ključna tema prizadevanj za lajšanje razvojnih problemov v svetu, pri čemer je dvajseterica še najustreznejši forum, saj združuje tako industrializirane kot tudi manj razvite države, vse skupaj pa predstavljajo kar 85 odstotkov svetovnega gospodarstva in dve tretjini prebivalstva našega planeta.

Francija namerava sprožiti tudi vprašanje financiranja razvoja s pomočjo novih instrumentov, vključno z »minimalno obdavčitvijo finančnih transakcij, ki bi bila pravična, koristna in učinkovita hkrati«, je pojasnil Sarkozy, ki pa se zaveda težavnosti naloge, saj ima elizejska pobuda veliko nasprotnikov. Med francoskim predsedovanjem G20 bodo nadaljevali z razpravami o regulativnih ukrepih na področju trgov izpeljanih finančnih instrumentov, bonitetnih agencij, špekulativnih skladov, nagrajevanja brokerjev, o davčnih paradižih in vseh drugih problemih, ki so leta 2008 pripomogli k prenašanju finančne krize iz ZDA na svetovno gospodarstvo.