Nikomur naj ne bo dovoljeno odločati o lastnem plačilu

Ljubljana - Nepredstavljivo visoke plače in drugi prejemki vodilnih v podjetjih so tako v svetu kakor pri nas v letu hude finančno-gospodarske krize zelo izpostavljeni. Tako posamezne vlade, od nemške, francoske do ameriške in tudi slovenske, sprejemajo zakone, s katerimi hočejo zamejiti nenormalno visoke prihodke vodilnih. Evropska komisija je priporočila glede prejemkov direktorjev javnih družb sprejela že leta 2004 in jih letos, glede na krizo, tudi dopolnila. Tako zdaj od članic pričakuje, da bodo do konca leta sprejele ukrepe, s katerimi se bodo lahko čim bolje spoprijele z izzivi plačne politike vodilnih v podjetjih.

Gre za spoštovanje priporočila EU o prejemkih direktorjev družb, ki kotirajo na evropskih borzah (C (2009) 3177) in nanje prisegata tako Evropska konfederacija združenj članov upravnih odborov in nadzornih svetov - ecoDA kakor naše Združenje nadzornikov Slovenije, ki je že nekaj let tudi član ecoDe. Za učinkovito uveljavitev priporočil so pomembni struktura plačil, proces odločanja o njih in seveda njihova razkritja.

Obravnava prejemkov vodilnih zahteva nenehno posodabljanje, kar je izrazito pokazala finančna kriza, a tudi dejstvo, da je struktura prejemkov vodilnih vse bolj zapletena in osredotočena na kratkoročne cilje ali dosežke družb. Toda bilo naj bi prav obratno: struktura prejemkov vodilnih naj spodbuja dolgoročno vzdržnost podjetij in, seveda, temelji na njegovih rezultatih. Zato EK tudi poudarja, da morajo biti variabilni deli prejemkov povezani z vnaprej določenimi in merljivimi merili uspešnosti. In, kar je zelo pomembno, za spremenljive dele plač morajo biti določene tudi omejitve. Treba pa bi jih bilo tudi odložiti za določeno obdobje: treh ali petih let. Zanimivo je tudi priporočilo, naj si družbe uredijo sistem, ki jim bo omogočal, da bodo lahko zahtevale celo povračilo variabilnih prejemkov, če so bili izplačani na podlagi napačnih podatkov.

Več v tiskani izdaji Dela.