Nižja plača in konflikt z delodajalcem

Ljubljana - Od leta 2002 se lahko starši v Sloveniji zaradi nege in varstva otroka odločijo, da delajo s krajšim delovnim časom, država pa jim v tem času doplača manjkajoči delež prispevkov za socialno varnost. Čeprav je od takrat vse več staršev, ki bi radi izrabili takšno obliko pomoči države, jih je še vedno malo. Pri uveljavljanju te ugodnosti imajo manjši osebni dohodek in še druge težave.

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) predpisuje, da ima pravico do dela s krajšim delovnim časom eden od staršev do 3. leta starosti otroka oziroma do 18. leta, če je teže gibalno oviran ali zmerno oziroma teže duševno prizadet. Če sta v družini dva otroka, ima eden od staršev pravico delati s skrajšanim delavnikom do dopolnjenega 6. leta starosti mlajšega otroka.

 

Starši se lahko sami odločijo, koliko ur bodo delali, a ne morejo izbrati manj od polovice polnega delovnika, torej 20 ur na teden. Delodajalec zaposlenemu poravna sorazmerni delež plače in socialnih prispevkov, država pa mu (do)plača prispevke za socialno varnost (za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, starševsko varstvo, zdravstveno zavarovanje in drugo) do polnega delovnika, toda preračunano od sorazmernega dela minimalne plače.

 

Fleksibilni delovnik

 

Po uvedbi sistema leta 2002 je bilo staršev, ki so se odločili za tako pomoč države, le 463, nato pa je njihovo število z leti naraščalo. Junija letos jih je bilo 7912, država pa je za doplačilo prispevkov plačala 565.530 evrov, na letni ravni torej nekaj več kot 6,5 milijona evrov. Vendar je malenkost manj od 8000 staršev še vedno nizka številka, ki kaže, da ta oblika pomoči ni zelo priljubljena.

 

Po besedah Aleša Kranjca Kušlana, direktorja Inštituta Ekvilib, ki je pooblaščen za podeljevanje certifikata Družini prijazno podjetje, so v Sloveniji plače še vedno prenizke, da bi si skrajšani delovnik privoščilo veliko ljudi. Za primerjavo daje Avstrijo in Nemčijo, kjer je delo za polovični oziroma skrajšani delavnik za enega od staršev (v večini primerov so to še vedno ženske) skorajda pravilo. »Pri nas je za delavce veliko pomembnejše, da jim podjetje omogoča fleksibilni delovnik in si lahko tako sami uskladijo družinsko življenje z delom.«

 

Delovni čas je sicer eden izmed najpomembnejših ukrepov pri podeljevanje certifikata Družini prijazno podjetje, je dejal Aleš Kranjc Kušlan. Podjetje, ki se odloči za sodelovanje, v postopku pridobivanja certifikata samo določi, katere ukrepe od številnih ponujenih bo izbralo - glede na svoje specifične potrebe. V postopku namreč sodelujejo zaposleni, ki predlagajo ukrepe, na primer otroški časovni bonus, izrabo letnega dopusta, fleksibilen delovni čas, izmensko delo in drugo.

 

Več v torkovi tiskani izdaji Dela