NLB v primežu sporov in lobistov

Po neuradnih, a zanesljivih informacijah je bila največja slovenska banka NLB, ki je že skoraj leto v krizi vodenja, po ponedeljkovem imenovanju nove uprave pod vodstvom Boža Jašoviča na pragu novega pretresa.

Objavljeno
22. oktober 2009 01.04
Miha Jenko
Miha Jenko
Ljubljana - Po neuradnih, a zanesljivih informacijah je bila največja slovenska banka NLB, ki je že skoraj leto v krizi vodenja, po ponedeljkovem imenovanju nove uprave pod vodstvom Boža Jašoviča na pragu novega pretresa. Več neuradnih virov je potrdilo, da je bila Stanislava Zadravec Caprirolo v zadnjih dneh tik pred odhodom z mesta prve nadzornice NLB. Po eni od različic je njen odstop zahteval finančni minister Franc Križanič, ker nadzorniki v novo upravo niso imenovali tudi dosedanjega člana Mateja Narata, ki ima podporo dela ministrov, tudi Križaniča. Po drugi različici pa je zaradi pritiskov odstop ponudila kar sama. Njen odhod je - tako pravijo vladni viri - preprečil šele premier Borut Pahor, ki meni, da se morajo razmere v največji banki čim prej umiriti in stabilizirati.

Za pojasnilo smo zaprosili ministra za finance Franca Križaniča in ga konkretno vprašali, ali Stanislava Zadravec Caprirolo uživa njegovo zaupanje in ali jo je res pozval k odstopu. Z ministrstva so nam poslali tale odgovor: »Odločitve nadzornega sveta NLB ne komentiramo, saj gre za samostojen organ, ki je tudi odgovoren za svoje odločitve. Pričakujemo, da bo 2. novembra, ko naj bi bila imenovana nova uprava, mogoče doseči razumno rešitev razmerij s sedanjo upravo.«


Križanič se torej za Delo ni konkretno izrekel, ali je vplival na finančnico, ki je sicer zaposlena na njegovem ministrstvu in je zlasti v tej vlogi, kot predstavnica države, tudi prva nadzornica naše največje banke.

 

Spor med ministri, ne strankami

 

Spor ob imenovanju nove uprave NLB tokrat ni nastal med koalicijskimi strankami, ampak med ministri in lobiji, ki stojijo za njimi. Medtem ko sta Križanič pa tudi gospodarski minister Matej Lahovnik podpirala ponovno imenovanje Mateja Narata v upravo največje banke, sta - po neuradnih informacijah - temu nasprotovala minister za razvoj Mitja Gaspari in minister za znanost Gregor Golobič. Narat je imel močne zaveznike tudi v belgijski KBC, njega pa so menda v vladnih kabinetih podpirali tudi številni slovenski gospodarstveniki.

 

Medtem ko so nasprotniki ponovnega imenovanja očitno enega najvplivnejših članov stare uprave NLB poudarjali, da je bil Narat (so)kriv za nekatere sporne poteze, zlasti podeljevanje in podaljševanje »tajkunskih kreditov,« so njegovi zagovorniki prepričani, da odhaja najsposobnejši in najbolj operativen član vodstva NLB. Tudi predsednik uprave NLB Božo Jašovič je prvič v svojo ekipo uvrstil Narata, a je ta predlog zavrnila kadrovska komisija nadzornega sveta. V drugem in zadnjem predlogu uprave, ki ga je nadzorni svet v ponedeljek potrdil, pa Jašovič Narata ni uvrstil.

 

NLB pa nima težav le s tem, ker so se z neimenovanjem lobistično zelo podprtega dosedanjega člana uprave še povečale razlike v vladajoči koaliciji, ki ravna kot ekskluzivna lastnica banke, čeprav ima ta številne druge delničarje, tudi navadne državljane. Dodaten problem je tudi, da novi člani uprave ne vedo, kdaj bodo lahko začeli delati, saj nadzorni svet še ni uredil podrobnosti (odpovedni roki, odpravnine, morebitna nova službena mesta) s starimi člani uprave; ti lahko, če dogovora ne bo, teoretično ostanejo v banki do prihodnje pomladi.

 

In kako gledata na zaplete z novo upravo NLB ministra z različnih bregov? Matej Lahovnik: »Božo Jašovič je imel kot mandatar proste roke pri izbiri uprave in verjamem, da se zaveda, kakšno odgovornost je prevzel. Pozitivno je, da gre za mlado ekipo. Zdi pa se mi nenavadna in nova praksa korporacijskega upravljanja to, da je nadzorni svet imenoval novo upravo, ne da bi bilo jasno, kdaj bo začela mandat oziroma kdaj bo prenehal mandat zdajšnji upravi in pod kakšnimi pogoji.«

 

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela