Nove službe v nepridobitni dejavnosti

Ljubljana – Poslanci so včeraj v drugi obravnavi podprli predlog zakona o socialnem podjetništvu, ki ob klasičnem podjetniškem kapitalističnem modelu uveljavlja tip podjetja, ki deluje nepridobitno – bodisi proizvaja dobrine ali storitve, ki so v javno dobro, bodisi zaposluje težje zaposljive ljudi. Predlog zakona, ki predvideva 16 družbenokoristnih dejavnosti, med njimi pravično trgovino, je v postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisano Andrejo Črnak Meglič (SD) in ga bodo predvidoma sprejeli že februarja. »Zakon zagotavlja celovit pravni okvir za delovanje socialnih podjetij, s pomočjo posebnega sklada in s posebej za to namenjenimi finančnimi sredstvi pa ustvarja spodbude za zaposlovanje težje zaposljivih delavcev,« je povedala Megličeva in dodala, da bo vlada vsaka štiri leta morala narediti posebno strategijo razvoja socialnega podjetništva in konkreten program ukrepov, ki ga bodo sprejeli vsako leto posebej.

V EU deluje po principu socialnega podjetništva deset odstotkov podjetij, ki skupaj zaposlujejo okrog deset milijonov delavcev. V Sloveniji obstaja več deset socialnih podjetij, med njimi invalidsko podjetje Dobrovita plus, ki ga je ustanovilo Slovensko združenje za duševno zdravje Šent. »Naša glavna dejavnost je vzdrževanje zelenih javnih površin v Ljubljani, urejanje vrtov, ponujamo pa tudi notranje čiščenje prostorov in vzdrževalno-hišniška dela. Pred kratkim smo začeli sestavljati še plastične polizdelke za večjega naročnika,« je povedal direktor Igor Pavel in poudaril dva najpomembnejša cilja podjetja: zagotavljanje podpore težje zaposljivim in samofinanciranje. Pomembna značilnost Dobrovite plus je delovanje na odprtem trgu in pod normalnimi tržnimi pogoji. Zdaj je v podjetju zaposlenih 34 ljudi, od tega jih ima 40 odstotkov status invalida, sedem (vsi s statusom invalida) pa jih je vključenih v program zaposlitvene rehabilitacije. Več kot tri četrtine sredstev pridobijo iz opravljanja lastne dejavnosti, okrog 20 odstotkov pa s prijavami na javne razpise zaposlovanja težje zaposljivih oseb.

Politiki navdušeni, ekonomisti zadržani

V LDS menijo, da zakonski predlog pomeni korak naprej v razvoju nevladnega sektorja, poslanska skupina nepovezanih poslancev pa je izrazila priznanje tistim, ki so se lotili pionirskega dela in pripravili zakon. Tudi v SDS menijo, da je zakon korak v pravo smer, cilje zakona podpirajo tudi v poslanski skupini Zares. V SLS se strinjajo, da je treba v Sloveniji po letih dogovarjanja urediti obravnavano področje, pri tem pa opozarjajo, da mora zakon odpirati možnosti in ne sme delovati omejevalno. Z dopolnili zato v stranki predlagajo, da kot socialna podjetja lahko delujejo tudi kmetije, pri čemer je bilo prav tem dopolnilom namenjeno največ pozornosti.

Janez Prašnikar z Ekonomske fakultete v Ljubljani primerja predlagani model z nemškim modelom nekdanjega zahodnonemškega ministra za gospodarstvo Ludwiga Erharda. Ta je uvedel pojem socialno-tržnega modela, vezanega na delavsko soupravljanje, vendar ni prepričan, da smo v Sloveniji med ekonomsko krizo pripravljeni na njegovo uvajanje.