Tiskane izdaje
Podoben upad proizvodnje industrijskega blaga in storitev so statistiki izmerili tudi v medletni primerjavi. K tako slabemu rezultatu je največ prispeval močan upad proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in rudarstvu. Proizvodnja se je zmanjšala v vseh treh namenskih skupinah, najbolj pri proizvodih za široko porabo. Pri tem so se zaloge industrijskih izdelkov za odstotek povečale.
Za komentar o tem smo povprašali profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Bogomirja Kovača: »To je začetek trenda, ki se bo letos nadaljeval. V prvi fazi bo posledica zagotovo pritisk na povečanje brezposelnosti.« Po drugi strani bo vsaj prva polovica leta morda lažja za potrošnika, saj se rast cen umirja. »Ta čas je lahko sorazmerno ugoden za tiste, ki bodo ohranili nominalne dohodke. S tem se bo njihov realni dohodek ohranil ali celo povečal,« je pojasnil sogovornik in dodal, da bi se v drugi polovici leta zgodba lahko obrnila. Ekonomski subjekti bodo namreč takrat morda iskali rešitve v zviševanju cen.
Ali lahko zaradi znižanja indeksa industrijske proizvodnje pričakujemo odmik Slovenije od približevanja najrazvitejšim državam? Po Kovaču bi Slovenija kot razmeroma majhna ekonomija z uspešnim prilagajanjem lahko ohranila dinamiko rasti, saj imajo Italija, Portugalska, Grčija in druge države, s katerimi se želimo primerjati, z gospodarsko rastjo še večje težave. Kovač je še poudaril, da je Slovenija zelo odvisna od tujih trgov, na katerih pa se je septembra in oktobra zelo znižala podjetniška raven, in to je dva meseca pozneje prišlo tudi do nas. »Koliko bodo indeksi še padli, je odvisno predvsem od dveh, treh ključnih izvoznikov, denimo Revoza in Gorenja.«
Iz sobotne tiskane izdaje Dela!
