Tiskane izdaje
Tako je izjemno tudi zanimanje javnosti za ta najpomembnejši neposredni davek: razprave o možnih posegih v dohodninski sistem se kar ne poležejo, čeprav jih je vlada za zdaj odložila. Povezane so z ugibanji, katere davčne vire bo uporabila, če proračuna ne bo mogoče rešiti z varčevanjem.
»Vlada je sporočila, da je za zdaj zavrnila uvedbo dveh novih davčnih razredov, da pa bo o preoblikovanju dohodnine znova razpravljala v okviru strukturnih sprememb, in napovedala tudi, da bo opravila posvetovanja s strokovno javnostjo, preden bo začela postopke za spremembo zakona,« pravi generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan in tako povzema pojasnila vlade o načrtih z dohodnino, potem ko dva nova davčna razreda kot nova proračunska priložnost nista dobila podpore niti v vladnih strankah. Ne nazadnje bi bil njun prispevek k javnim financam skromen: 50 milijonov evrov, če ne bi hkrati omogočili novih olajšav, z njimi le še 16,4 milijona evrov. Ni mogoče reči, da je bila javnost nasploh proti višji obdavčitvi visokih dohodkov - Delovo preverjanje javnega mnenja je na primer pokazalo, da se z novima davčnima razredoma strinjata dve tretjini vprašanih. Darko Končan ne nasprotuje spremembam pri dohodninskih razredih, a o možnosti, da bi sedanjim trem le dodali še dva, pravi: »Glavni problem nista dva nova davčna razreda, ker je z vidika enakomernejše distribucije, torej porazdelitve davčnih bremen, precej bolj pravično in primerno, če bi naredili več razredov. Problem je, da je predlog predvidel dva razreda kot dodatna na vrhu, ne da bi popravili celotno porazdelitev obremenitve z dohodnino, torej tudi meje med spodnjimi razredi.«
