Novi predlog: holdinški sklad

Ministrstvo za gospodarstvo se je po večkratni spremembi modela zdaj odločilo vladi predlagati t. i. holdinški sklad, kjer bi bil sklad skladov tveganega kapitala le eden od instrumentov.

Objavljeno
08. oktober 2009 10.21
Maja Grgič
Maja Grgič
Ljubljana - Državni sklad tveganega kapitala po skoraj dveh letih priprav še vedno ni zaživel, in kot kaže, tudi ne bo. Ministrstvo za gospodarstvo se je namreč po večkratni spremembi modela zdaj odločilo vladi predlagati t. i. holdinški sklad, kjer bi bil sklad skladov tveganega kapitala le eden od instrumentov. Ta sklad bo upravljal Slovenski podjetniški sklad (SPS), tako da državna družba tveganega kapitala sploh ne bo več potrebna, o usodi upravljavske družbe Prvi kapital pa bo odločal nadzorni svet SPS.

Spomnimo: Prvi kapital je ustanovil SPS še v času prejšnje vlade, njegov namen pa je bilo upravljanje državne družbe tveganega kapitala, ki bi vlagala v nova in obstoječa mala in srednja podjetja. Ministrstvo za gospodarstvo je letos te načrte spremenilo z namenom oblikovati t. i. sklad skladov, kjer bi državna družba tveganega kapitala upravljanje svojih sredstev prepustila zasebnim družbam tveganega kapitala. A konec poletja je tudi ta model očitno padel v vodo, saj bo ministrstvo zdaj vladi predlagalo oblikovanje holdinškega sklada.

»Holdinški sklad je nad skladom skladov ter združuje različne instrumente in sredstva namenja instrumentom finančnega inženiringa za financiranje malih in srednjih podjetij. Namen holdinškega sklada je namenjanje sredstev različnim finančnim instrumentom, za katere se v določenem trenutku odloči država, torej tvegani kapital, garancije, pogarancije, mikrokrediti, posojila, mezanin krediti,« je pojasnil vodja sektorja za konkurenčnost in industrijsko politiko na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burger. Dodal je, da je sklad skladov eden od instrumentov tega holdinškega sklada, prek katerega bo država vlagala sredstva v zasebne sklade tveganega kapitala, ti pa nato v podjetja. Za državni sklad tveganega kapitala je bilo doslej predvidenih 35 milijonov evrov. Burger pravi, da bo v prvem koraku to namenjeno za naložbe tveganega kapitala, če pa sredstva zaradi različnih okoliščin ne bodo porabljena v ta namen, jih bo mogoče nameniti za druge instrumente finančnega inženiringa.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela.