Novi veter v Intereuropi

Koper - V šestdesetih dneh morata Ernest Gortan, novi predsednik uprave Intereurope, in Marko Jazbec, namestnik, pripraviti podroben program ukrepov, ki naj bi Intereuropi vrnili stabilnost in nekdanji sloves dobičkonosne družbe. V tem času naj bi rešili tudi problem imenovanja tretjega člana uprave. Včeraj NS za člana ni mogla imenovati Gorazda Veselka, sicer zaposlenega v Intereuropi, ker po statutu, zaradi premalo izkušenj na vodilnih mestih, ni izpolnjeval pogojev za članstvo v upravi.

Dosedanji predsednik uprave Zvezdan Markežič je nadzornikom izročil odstopno izjavo. Ti so odstop sprejeli in mu kot izkušenemu logistu, ki že 27 let dela v Intereuropi, zagotovil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem drugem delovnem mestu. Drugače je bilo z delavsko direktorico Ondino Jonke, ki sporazuma o prenehanju mandata na funkciji članice uprave - delavske direktorice ni sprejela. Nadzorni svet je zato sprejel sklep, s katerim svetu delavcev družbe Intereuropa, d. d., predlaga odpoklic Ondine Jonke in potem imenovanje novega delavskega direktorja.

Novi predsednik uprave Ernest Gortan je ob prevzemu funkcije dejal, da je položaj, v katerem se je znašla Intereuropa, zelo resen in zahteva hitro ukrepanje. Po njegovem mnenju je v Intereuropi veliko znanja, ki ga mora uprava unovčiti na trgu tako, da bo vzpostavila učinkovito trženje ter optimizirala delovne in logistične procese. »Projekt v Rusiji dviga veliko prahu in je zelo pomemben za usodo Intereurope. Naložba zato zahteva veliko pozornosti. Sestaviti moramo ekipo, ki bo investicijo usposobila za zagon in začela tržiti proste zmogljivosti. Žal logistični cneter Čehov še vedno ni prevzet. Šele ko bo in bo začel delati, bomo vedeli pri čem smo,« je o najbolj vroči naložbi Intereurope dejal novi predsednik uprave.

Neuradno je slišati, da nekateri premišljajo celo o tem, da bi z DDV kar 160 milijonov vredno naložbo v Moskvi bilo najbolje kar prodati. A kupca, ki da jih je bilo v času, ko je upravo vodil Andrej Lovšin, več kot preveč, danes ni. Mnogi dvomijo o optimistični napovedi, da bi s pridobitvijo statusa carinskega terminala za Čehov naložbo Intereuropa dobila povrnjeno že v sedmih letih.

Na vprašanje, kako, da so člane uprave Intereurope imenovali brez javnega razpisa, je Bruno Korelič dejal, da javni razpisi za direktorje ne pomenijo nič. »To je kvazi demokracija, ker je že vnaprej določeno, kdo naj bi se na razpis prijavil in bil izbran. V resnih podjetjih je treba poiskati resne ljudi. Imamo kar nekaj slabih izkušenj z javnimi razpisi. Tudi prejšnja uprava Intereurope je bila imenovana po nekem javnem razpisu. Pa tudi v kakšnem sosednjem podjetju bi lahko ugotovili, kakšni so rezultati javnih razpisov,« je dejal Korelič. Pri tem je povedal, da revizija poslovanja Intereurope še ni končana in da rezultatov revizije ter potez prejšnjega vodstva ne bodo pospravili pod preprogo. »Prepričan sem, da bo treba za nekatere poslovne odločitve opredeliti tudi osebno odgovornost,« je povedal Korelič.

Iz tiskanega Dela.