Leta 2011 so cene urana dosegale rekordne vrednosti dobrih 72 dolarjev na funt (1 funt = 0,45 kg), proizvodnja je bila na vrhuncu, ponudba na trgu pa je bila presežna. Sledila je nesreča jedrskega reaktorja v Fukušimi in države so začele drugače razmišljati o jedrski energiji. Nekatere države, kot so Japonska, ZDA in Nemčija, so se odločile za zaprtje jedrskih reaktorjev, kar je močno zmanjšalo povpraševanje po uranu. Cena urana je začela dolgoleten trend padanja in novembra 2016 dosegla dno pri slabih 18 dolarjev na funt.
Dolgo obdobje padajočih cen je odvračalo proizvajalce od novih investicij ter vodilo do zmanjšanje proizvodnje. V želji po dodatni zajezitvi padanja cen se je Kazahstan, največji proizvajalec urana na svetu, odločil zmanjšati proizvodnjo za deset odstotkov, rudarsko podjetje Cameco Corporation iz ZDA pa se je odločilo največji rudnik urana na svetu, ki predstavlja devet odstotkov svetovne proizvodnje, zapreti.
Veliki proizvajalci urana zdaj menijo, da povpraševanje raste nad pričakovanji, zaloge so zaradi manjše proizvodnje omejene, kar bo povzročilo ponoven skok cen. Cena se je od dna v novembru 2016 že odbila za 45 odstotkov in je v začetku prejšnjega tedna dosegla 26 dolarjev na funt. Proizvajalci pričakujejo, da bodo Japonska, Kitajska in druge države v razvoju pospešile aktivacijo jedrskih reaktorjev, s čimer bi cena urana lahko kmalu dosegla 30 dolarjev na funt. Rastoče cene spodbujajo dodatne investicije, vendar lahko do novih izkopov urana traja še kar nekaj let, saj administrativne ovire in dovoljenje zavlačujejo odprtja novih rudnikov.