Tiskane izdaje
V AVK so za STA povedali, da so predlog zakona od gospodarskega ministrstva prejeli v četrtek, za pripombe pa so imeli čas danes do 10. ure. »Agencija s predlogom zakona predhodno ni bila seznanjena niti ni bila vključena v postopek njegove priprave,« so pojasnili.
Preberite še: Opozicija: Vlada poskuša politično prevzeti neodvisne institucije
Predlogu zakona »odločno nasprotujejo« in menijo, da je v nasprotju z vsemi demokratičnimi normami in predpisi, ki veljajo v Sloveniji – resolucija o normativni dejavnosti, poslovnik DZ in poslovnik vlade –, pa tudi z direktivo EU iz decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco. »V skladu s predlogom zakona se namreč bistveno zmanjšuje neodvisnost in samostojnost agencije, kar je izrecno v nasprotju z zgoraj omenjeno direktivo,« so zapisali.
Kot smo poročali, predvideva predlog združitev Agencije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), AVK, Javne agencije za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo (CAA) in Javne agencije za železniški promet v novo Javno agencijo za trg in potrošnike. Na to agencijo bi se prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih zdaj opravlja ministrstvo za gospodarstvo.
Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) in Agencijo za trg vrednostnih papirjev bi združili v novo Javno agencijo za finančne trge.
Vodstvi obeh novoustanovljenih agencij bi imenovala vlada.
CAA: Predlog združitve krši mednarodnopravno vzpostavljeni sistem
Predlagana ureditev v principu krši mednarodnopravno vzpostavljeni sistem, ki gradi varnost civilnega letalstva v pristojnosti kompetentnega pristojnega organa, pravijo v CAA, kjer se s predlogom prav tako ne strinjajo.
Predlog zakona so, kot so pojasnili STA, prejeli v četrtek nekaj pred 13. uro, časa za pripombe pa je bilo nekaj več kot en delovni dan. Sprašujejo se, za kakšno racionalizacijo gre, saj ima Slovenija 17 agencij, v dve agenciji naj bi združili osem agencij, preostalih devet pa bi ostalo samostojnih. Poudarili so, da je slovenski letalski organ za svoje delo podvržen dvema inšpekcijama, in sicer svetovni prek Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) ter evropski prek Agencije EU za letalsko varnost (EASA). »Predlog zakona je v nasprotju z vsemi predpisi s področja letalstva,« poudarjajo v CAA.
V skladu z zahtevami predpisov EU s področja letalstva je pristojni organ dolžan napraviti oceno zadostnega števila zaposlenih, tako kompetentnega strokovnega kadra kot spremljajočega administrativnega kadra. Poudarjajo tudi, da vsebine, ki bi se združile pod enotno agencijo, niso kompatibilne s pristojnostmi CAA, saj želi predlog zakona urediti področje varstva potrošnikov in trga. Poleg tega ima vpliv urejanja področja varstva potrošnikov in trga za posledico negativen vpliv na zagotavljanje letalske varnosti, ki je ključna. CAA ni mogoče združiti niti s področjem prometa (z agencijama za varnost prometa ter za železniški promet), saj so pristojnosti AVP in AŽP glede na veljavne predpise popolnoma drugačne, dodajajo. Menijo, da se s predlagano ureditvijo varnost civilnega letalstva izpostavlja tveganju.
Akos: Spojitev agencij bo upočasnila odzivnost na razmere na trgu
V Akosu pojasnjujejo, da so imeli za podajo pripomb samo en dan časa, a so kljub temu spisali več kot 20 strani »argumentiranih pripomb«. Kot opozarjajo, bo predlog omenjenega zakona bistveno vplival na pristojnosti in delovanje agencije, zato je toliko večje presenečenje, da agencija ni bila niti seznanjena z dejstvom, da se pripravlja takšen zakon.
Tudi v Akosu ugotavljajo, da je predlog zakona v nasprotju z več evropskimi direktivami, ki poudarjajo samostojnost oziroma čim večjo neodvisnost agencije od ustanovitelja, pri čemer se neodvisnost nanaša tako na financiranje kot na organizacijo in notranje postopke. »Del direktive na področju elektronskih komunikacij ter direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah je tudi prepoved, da se direktorju agencije spreminjajo pogoji v času trajanja mandata oziroma da se ta prekine zaradi organizacijske spremembe,« pravijo v Akosu.
Prepričani so, da bo spojitev agencij, kot so si jo zamislili, dolgotrajna, postopki pred agencijo se bodo podaljšali, upočasnjeno bo izvajanje zakonskih nalog in odzivnost na razmere na trgu. Akos že zdaj pokriva pet področij, kar je največ med regulatornimi organi držav EU, nova agencija bi z devetimi področji tako predstavljala bistveni odmik od praks EU.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
ATVP: Gre za politično določitev
V ATVP so se z vsebino predloga zakona seznanili izključno prek medijev in družbenih omrežij. Kot pravijo, gre za politično odločitev, na katero nimajo posebnega vpliva, menijo pa, da je tako z vidika politike kot stroke način priprave takšne zakonodaje neprimeren, prav tako nekatere določbe predloga zakona.
Prepričani so, da zahteva tako pomembna odločitev širši konsenz in mnenje stroke, opozarjajo pa, da bodo imele že trenutne razmere, povezane z negotovostjo zaradi pandemije covid-19 in bližajočim predsedovanjem Slovenije Svetu EU, velik vpliv na operativne in nadzorne naloge ATVP, brez projekta združevanja dveh regulatornih organov v enega.
»Regulator kapitalskega trga mora biti organ, ki je samostojen in neodvisen, a ne zgolj na papirju,« so sporočili iz ATVP ter dodali, da so na to Slovenijo večkrat opozorile mednarodne institucije – OECD, Mednarodni denarni sklad, Evropska komisija in Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA).
Poleg vpliva vlade na imenovanje vodstev agencije opozarjajo v ATVP tudi na finančno neodvisnost. ATVP se ne financira iz proračuna, ampak iz taks in nadomestil zavezancev za nadzor. Nadzor nad zakonitostjo in namembnostjo porabe sredstev se vrši preko Vlade, državnega zbora in Računskega sodišča, pravijo in dodajajo, da je dodatno omejevanje samostojnega razpolaganja s finančnimi sredstvi zato nepotrebno in zmanjšuje (finančno) neodvisnost regulatorja.
Agencija za energijo: Združevanje regulatorjev neskladno z evropskim pravom
Združitev osmih regulatorjev v dve agenciji, pri čemer bi vodstvi novih agencij imenovala vlada, bi bila v nasprotju z evropskim pravom in za energetski trg kot tudi za odjemalce ne bi prinesla koristi, je za STA ocenila direktorica Agencije za energijo Duška Godina.
Spomnila je, da so bili energetski regulatorji v prvi vrsti ustanovljeni z namenom, da bodo njihove odločitve neodvisne od ekonomskih in političnih interesov. »Ker ima država, vsaj potencialno, ekonomske ali politične interese, mora biti energetski regulator neodvisen tudi od vlade,« pravi in dodaja, da je zato na področju energetike v evropskih direktivah eksplicitno zapisano, da je dovoljen samo parlamentarni in sodni nadzor nad energetskim regulatorjem, kar da je trenutno že pravilno urejeno v Sloveniji.
AZN je v času krize pomemben nadzornik zavarovalniškega sektorja
»V obrazložitvi predloga niso navedena dejstva niti analize, ki bi kazale, da je trenutni sistem neučinkovit. Prav tako ni predstavljeno nobeno področje, ki bi bilo zaradi 'združenega' nadzora v okviru Agencije za finančni nadzor bolje nadzorovano kot v obstoječem sistemu,« so sporočili iz AZN. V AZN tudi menijo, da v trenutnem obdobju oteženih gospodarskih okoliščin ni primerno spreminjati organizacijske strukture nadzora finančnega sistema, saj da je vloga AZN kot nadzornika v času krize bistvenega pomena za trden zavarovalniški sektor.
Določbe predloga zakona prav tako ne sledijo določbam o neodvisnosti AZN, določenih z direktivo Solventnost II, ter ugotovitvam mednarodnih organizacij, kot sta Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Mednarodni denarni sklad, da mora biti AZN samostojen in neodvisen organ, poudarjajo v AZN.
