Tiskane izdaje
Rast pri nas naj bi se tako v prihodnjih treh letih umirila in hkrati približno dvakrat presegala povprečno stopnjo rasti v evrskem območju. Slovenski BDP naj bi se v obdobju 2019-2022 skupaj povečal za dobrih kot deset odstotkov, kar je okoli pet odstotnih točk več od napovedi za povprečje evroobmočja. Slovenija naj bi s tako gospodarsko dinamiko še naprej dohitevala najrazvitejše države z evrom.
Rast plač in še naprej ugodni pogoji financiranja bodo omogočali rast domačega povpraševanja in uvoza blaga in storitev, še predvidevajo v centralni banki. Ob postopoma hitrejši gospodarski rasti evrskega območja in drugih pomembnejših trgovinskih partneric se pričakuje tudi solidna rast izvoza. Takšna gibanja v menjavi s tujino se bodo odražala v pozitivnem prispevku neto izvoza k skupni rasti BDP, vendar pa bo ta precej manjši kot v zadnjih letih. In Inflacija? Gibala naj bi se na ravni približno dveh odstotkov, torej blizu inflacijskega cilja Evropske centralne banke.
Tveganja so bolj izrazita
Svetovna gospodarska rast je letos z 2,9 odstotka najnižja v zadnjem desetletju, ob tem pa se bodo razmere v zunanjem okolju izboljševale počasneje od prejšnjih napovedi. V Banki Slovenije še naprej opozarjajo na tveganja, ki ostajajo izrazita in lahko ob uresničitvi pomembno vplivajo na makroekonomska gibanja pri nas. Protekcionistični ukrepi in geopolitična trenja ustvarjajo negotove gospodarske razmere, ki znižujejo zaupanje v gospodarstvu in vplivajo predvsem na šibkejšo investicijsko in izvozno aktivnost tistih podjetij, ki so močneje vpeta v mednarodne proizvodne verige.
Primerjava: Najbolj optimistična Umar in GZS
Primerjava med napovedmi inštitucij pokaže, da med njimi ni velike razlike pri pogledih na rast letos in v prihodnjih dveh letih; za letos prevladuje ocena, da se bo BDP povečal v razponu med 2,6 odstotka (Banka Slovenije in evropska komisija) in 2,9 odstotka, kolikor predvidevajo v GZS. Za prihodnje leto pa ostaja najbolj optimističen Umar, ki je svoje številke pripravil že v začetku septembra in za 2020 napoveduje triodstotno gospodarsko rast.
Zaskrbljujoč padec rasti produktivnosti
Najbolj negativno v novih napovedi izstopa podatek o produktivnosti, ki naj bi se letos po oceni BS povečala le za simboličnih 0,1 odstotka, torej za celo odstotno točko manj od junijskih predvidevanj. »Ocenjena rast produktivnosti dela za 2019 je morda prenizka, a odraža realno spremembo. Vzrok je rast zaposlovanja v storitvenih dejavnostih in gradbeništvu, kjer je rast produktivnosti majhna. V predelovalnih dejavnosti, kjer je število zaposlenih nadpovprečno (kovine, del kovinske in elektro industrije), pa je upad dodane vrednosti zaradi znižanja proizvodnje prispeval, da bo rast produktivnosti dela v celotni predelovalni dejavnosti nizka,« pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.
Ob tem dodaja, da metodologija produktivnosti, ki jo uporablja Banka Slovenije, temelji na nacionalnih računih in ne na podlagi podatkov o opravljenih delovnih urah ter vključuje tako javni kot zasebni sektor. »Produktivnost dela, merjena pri gospodarskih družbah (zasebni sektor) po delovnih urah, se bo po naši oceni nominalno v 2019 povečala za okoli tri odstotke, kar pomeni približno 1,5-odstotno realno rast. V letu 2020 se bo rast produktivnosti pospešila na štiri odstotke oziroma realno na 2,1 odstotka,« je za prihodnje leto bolj optimističen Ivanc.
