BDP se je v tretjem četrtletju realno povečal za dva odstotka

Ljubljana – Slovenski bruto domači proizvod je bil v tretjem četrtletju letos za dva odstotka višji kot v tretjem četrtletju lani (prilagojeno za vpliv sezone in koledarja), neprilagojeno pa za 2,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). To je najnižje po letu 2015. BDP je bil glede na prejšnje četrtletje višji za 0,8 odstotka.

infografika delo Infografika Delo

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju 2019 glede na isto obdobje leta 2018 povečalo za 3,8 odstotka. K višji rasti domačega trošenja sta pozitivno prispevali tako končna potrošnja kot bruto investicije. Končna potrošnja se je povečala za 3,7 odstotka, v okviru te pa najizraziteje potrošnja gospodinjstev, ki se je povečala za 4,3 odstotka.

Bruto investicije so se povečale za 4,4 odstotka. K temu so precej prispevale spremembe zalog. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 1,2 odstotka, kar je precej nižja rast kot v prejšnjih obdobjih. Nizka rast bruto investicij v osnovna sredstva je bila posledica zmanjšanja investicij v nestanovanjsko gradnjo (te so bile nižje za 3,3 odstotka) in v transportno opremo (te so bile nižje za 6,9 odstotka). Investicije v drugo opremo in stroje ter investicije v stanovanjsko gradnjo pa so se povečale (za 4,3 odstotka oziroma za 9,7 odstotka) in na rast celotnih bruto investicij v osnovna sredstva vplivale pozitivno oziroma so blažile njihovo upadanje.

Rast uvoza višja od rasti izvoza. Izvoz se je v tretjem četrtletju 2019 glede na isto obdobje prejšnjega leta povečal za 4,5 odstotka, kar je približno enaka rast kot v prejšnjih četrtletjih letošnjega leta (za 4,9 odstotka in pet odstotkov). Uvoz se je povečal izraziteje kot izvoz (za 6,7 odstotka), njegova rast pa je bila tudi izrazitejša kot v prvi polovici leta 2019 (za 3,9 odstotka in 4,9 odstotka).

Umar je sicer v jesenski napovedi za letos napovedal 2,8-odstotno povečanje obsega slovenske ekonomije, prihodnje leto pa naj bi se BDP povečal za tri odstotke.

Statistični organ Unije Eurostat je sicer že 14. novembra objavil prve hitre podatke, da se je BDP v evrskem območju v tretjem četrtletju zvišal za 0,2, v Uniji pa za 0,3 odstotka. Medletna gospodarska rast je bila tako v evrskem območju 1,2, v EU-28 pa 1,3-odstotna.

Gospodarska rast na letni ravni 2,6-odstotna?

In kakšno gospodarsko rast Slovenija lahko pričakuje v celotnem letu 2019? V Sursu bodo ta podatek objavili konec februarja 2020. V prvih treh četrtletjih letos je bil BDP za 2,7 odstotka višji kot v istem obdobju lani. Če bi imeli v zadnjem četrtletju letos enako rast, kot je bila v tretjem, bi bila gospodarska rast na letni ravni pri nas 2,6-odstotna, nam je pojasnila Romana Korenič iz Sursa. To je sicer manj od zadnje napovedi Umarja (povečanje BDP 2,8 odstotka), na kateri so zasnovani tudi proračunski dokumenti.

Ivanc: Negativno presenečajo naložbe in izvoz storitev

»Pričakovali smo medletno 2,8-odstotno gospodarsko rast, zato je objavljeni podatek o dvoodstotni gospodarski rasti (očiščeni sezonskih vplivov) precej nizek. Med višegrajskimi državami je imela v tem četrtletju nižjo rast le Slovaška. Negativno je presenetil predvsem podatek o investicijah, in tudi o izvozu storitev, kjer gre za stagnacijo prenočitev tujih turistov,« je podatek Sursa ocenil glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Izstopa zmanjšanje naložb v transportno opremo, ki je bil nižji za kar 6,9 odstotka. »To izraža previdnost transportnih podjetij pri investiranju v nova prevozna sredstva. Vsi nekako pričakujejo upočasnitev rasti ali stagnacijo industrijske proizvodnje v regiji.«

Umar: Za zdaj ni pomembnih odstopanj od napovedi

V Umarju so podatke Sursa pospremili z ugotovitvijo, da se »nadaljuje solidna rast gospodarske aktivnosti, k temu je zelo pripomogla potrošnja gospodinjstev. Njeno okrepljeno rast sta še naprej podpirala razmeroma visoka rast zaposlenosti ter zvišana rast plač in socialnih transferjev. K rasti BDP je pomembno prispevalo tudi povečanje zalog, nekoliko pa tudi investicije v stroje in opremo.«

Da gospodarske razmere v Sloveniji za zdaj ostajajo ugodnejše kot v povprečju evrskega območja (kjer je medletna rast približno pol manjša op. p.), ugotavlja tudi Banka Slovenije.

Po mnenju direktorice Umarja Maje Bednaš, »gibanja v prvih treh četrtletjih letos za zdaj ne nakazujejo pomembnega odstopanje rasti BDP od jesenske napovedi. Negotovosti v mednarodnem okolju pa ostajajo visoke. Morebitna uresničitev tveganj bi lahko vplivala na hitrejšo upočasnitev gospodarske rasti, kar smo že opozorili v jesenski napovedi.«