(Državni) uradniki so že po etimologiji tisti, ki so »razvrščeni v službo«, tisti, ki »imajo dolžnost«, tisti, ki »v vrsti« skrbijo »za red«. So v službi javnosti, so njen servis in bi morali ne glede na vse politične turbulence in zamenjave vedno ščititi naš skupni, javni interes. Strokovnost in avtonomnost kariernega uradništva bi morala biti jamstvo, da državna uprava kljub vsakokratnim političnim dogajanjem ter pritiskom deluje zakonito, učinkovito, pregledno in pošteno.
S tem, da so razmere na ministrstvu za kulturo zrele za resno analizo in odločno ukrepanje, se je v svoji ponedeljkovi obrazložitvi, zakaj sprejema ponujeni odstop ministra Dejana Prešička, strinjal tudi premier Marjan Šarec: »Ne morem pa mimo dejstva, da so odnosi na ministrstvu tako skrhani, da v tej zasedbi ni več mogoče delati. Ne predstavljam si, kako bi sedanja vodilna ekipa lahko vodila ministrstvo naprej, zato odstop sprejmem. Še posebno zaradi umirjanja situacije in vrnitve nekega normalnega stanja.«
Pomembno vprašanje seveda je, kaj pomeni »vrnitev nekega normalnega stanja« in kaj to »normalno stanje« razen seveda korektnih, spoštljivih in profesionalnih odnosov med zaposlenimi pravzaprav vsebinsko pomeni.
Skrajni čas za odgovore
Ministrstvo za kulturo gotovo ni edino ministrstvo, ki se spopada s težavami in zato z velikimi izzivi svoje prihodnosti. Je pa morda nekako posebno, saj skrbi za področje, ki v ničemer ni enostavno. Po obsegu je glede na druge relativno majhno, vrtičkarsko, velikokrat nepregledno in v delovanju ne dovolj transparentno, tudi familiarno. Kultura je gotovo področje, kjer »vsi vse poznajo«, kjer že več let razpravljamo o nujnih strukturnih spremembah, v bistvu pa si jih nihče, ki je »znotraj«, ne želi zares. In hkrati področje, ki je le težko, če sploh, pripravljeno na samorefleksijo. Bolj kot to je pripravljeno na številne »samoumevnosti«.
Koliko je temu kos uradništvo na ministrstvu, na obeh javnih agencijah za film in knjigo ter javnem skladu za kulturne dejavnosti, je posebno vprašanje. Če smo prav razumeli dosedanje dosežke ministra, ki je odstopil, je eden ključnih problemov, s katerim se je spopadel, prevelika pasivnost zaposlenih in veliko zamujanje pri pripravah, objavah in obravnavah razpisov, od katerih so odvisne številne ustanove in posamezniki. Že to lahko kaže, da uradništvo na ministrstvu za vse naloge ni dovolj usposobljeno in da organizacija ministrstva očitno ne deluje, kot bi morala, ni dovolj operativna ter odzivna, zato tudi ne zadovoljivo učinkovita.
Kdorkoli bo že postal novi minister za kulturo, sam ne bo mogel narediti veliko, še posebno če bo vse ostalo tako, kot je. Če kdaj, potem je danes, kar se kulture oziroma kulturne politike tiče, res skrajni čas za odgovore na strateška vprašanja. Kaj želimo od ministrstva za kulturo, kakšen naj bo obseg njegovih nalog, kakšne pristojnosti, kakšno kadrovsko zasedbo za to potrebujemo in kako bomo merili uspešnost njegovega delovanja.
To so, patetično rečeno, tudi vprašanja nacionalnega pomena. Če ne bo odločenosti in prizadevanja, da se nanje odgovori, potem se iz dogajanja preteklega tedna nismo naučili ničesar.
Kako bi v težavam pristopili podjetniki?
Marjan Batagelj, predsednik uprave družbe Postojnska jama
»Logika reševanja podjetja je vedno enaka, če gre za ministrstvo ali zasebno podjetje. Najprej je treba analizirati stanje in spoznati ljudi. Šele na podlagi človeškega potenciala namreč prepoznaš poslovni potencial. Na začetku si moraš imeti vizijo, če delaš kar tako, zaposleni ne vedo, kam njihovo delo vodi. Ko smo začeli v Postojnski jami, je bila družba neuspešna, odnosi slabi, vizije ni bilo. Ko prideš v tako skupnost, potrebuješ tudi velika pooblastila.
Odnosom na ministrstvu za kulturo se očitno nihče ni posvečal. Upal bi si trditi, da bi bilo uspešno delovanje enostavno. Predjamski grad namreč spada pod to ministrstvo, vem, da so tam izobraženi ljudje z neko širino. Očitno jih nekdo ni znal prav povezati. Res pa je, da je ministrovanje vezano na določen mandat, in če se ukvarjaš s tem, kako ga boš preživel, se ne ukvarjaš z ljudmi. To je ključno.
Njihov sistem je okorel, vztrajajo pri plačilnih razredih, opisi del in nalog so togi. Življenje pa je dinamično in tudi ljudje niso predmeti, ki jih vzameš s police. V skupnostih, kjer je vse karierno naravnano, problemi tlijo in hitro izbruhnejo. To je resen opomin. Sam si ne predstavljam, da bi koga, ki dela v mojem podjetju, maltretiral. In to je tudi del problema – moje podjetje je moja odgovornost.Če bi nekdo na ministrstvu tako poimenoval svoj resor, bi mu takoj očitali, da si ga je prisvojil, pa bi moral reči natančno tako – to je moje ministrstvo, moji ljudje.«
»Logika reševanja podjetja je vedno enaka, če gre za ministrstvo ali zasebno podjetje. Najprej je treba analizirati stanje in spoznati ljudi. Šele na podlagi človeškega potenciala namreč prepoznaš poslovni potencial. Na začetku si moraš imeti vizijo, če delaš kar tako, zaposleni ne vedo, kam njihovo delo vodi. Ko smo začeli v Postojnski jami, je bila družba neuspešna, odnosi slabi, vizije ni bilo. Ko prideš v tako skupnost, potrebuješ tudi velika pooblastila.
Odnosom na ministrstvu za kulturo se očitno nihče ni posvečal. Upal bi si trditi, da bi bilo uspešno delovanje enostavno. Predjamski grad namreč spada pod to ministrstvo, vem, da so tam izobraženi ljudje z neko širino. Očitno jih nekdo ni znal prav povezati. Res pa je, da je ministrovanje vezano na določen mandat, in če se ukvarjaš s tem, kako ga boš preživel, se ne ukvarjaš z ljudmi. To je ključno.
Njihov sistem je okorel, vztrajajo pri plačilnih razredih, opisi del in nalog so togi. Življenje pa je dinamično in tudi ljudje niso predmeti, ki jih vzameš s police. V skupnostih, kjer je vse karierno naravnano, problemi tlijo in hitro izbruhnejo. To je resen opomin. Sam si ne predstavljam, da bi koga, ki dela v mojem podjetju, maltretiral. In to je tudi del problema – moje podjetje je moja odgovornost.Če bi nekdo na ministrstvu tako poimenoval svoj resor, bi mu takoj očitali, da si ga je prisvojil, pa bi moral reči natančno tako – to je moje ministrstvo, moji ljudje.«
Danica Purg, dekanja in direktorica EDC – Poslovne šole Bled
»Najprej bi seveda morala proučiti vzroke za nastale razmere. Vemo, da ministrstva navadno niso organizirana tako kot podjetja. Pogosto smo tako priče prepada med načinom razmišljanja ljudi ter strukture organizacije. Osebno sem prepričana, da se je treba ukvarjati predvsem s fleksibilnostjo organizacij, in sicer tako, da zmanjšamo hierarhične razlike in spodbujamo timsko delo. Organizacija in način razmišljanja ljudi morata biti pripravljena na nenehne spremembe v političnih odnosih in posledično s tem povezanim novim načinom vodenja z novimi vizijami. Tudi odprtost, transparentnost in odnosi do okolja morajo biti izboljšani.
Vse to zahteva izboljšanje znanj na področju menedžmenta sprememb, kriznega menedžmenta in komunikacijskih spretnosti. Ministrstva bodo vedno imela različna poslanstva in odgovornosti, kot jih imajo podjetja, toda učinkovitost in rezultate lahko tudi tam izboljšamo.
Na splošno naj bi bila kultura način bivanja vsakega intelektualca in tako je tudi način mojega. Rada hodim na predstave in obiskujem galerije, zbiram slike, rada imam tudi ljubiteljsko kulturo, h kateri večkrat prispevam tudi finančno na različnih koncih Slovenije, največkrat na Ptuju, kjer se večkrat udeležim poletnih festivalov in kulturnih prireditev. Dnevi poezije, festival Arsana in razstava slik Art stays so moji najljubši dogodki. Zato ni čudno, da je IEDC – Poslovna šola Bled tudi galerija ter študenti in profesorji, ki pridejo k nam z vsega sveta, takoj spoznajo našo umetnost in občutek za lepoto.«
»Najprej bi seveda morala proučiti vzroke za nastale razmere. Vemo, da ministrstva navadno niso organizirana tako kot podjetja. Pogosto smo tako priče prepada med načinom razmišljanja ljudi ter strukture organizacije. Osebno sem prepričana, da se je treba ukvarjati predvsem s fleksibilnostjo organizacij, in sicer tako, da zmanjšamo hierarhične razlike in spodbujamo timsko delo. Organizacija in način razmišljanja ljudi morata biti pripravljena na nenehne spremembe v političnih odnosih in posledično s tem povezanim novim načinom vodenja z novimi vizijami. Tudi odprtost, transparentnost in odnosi do okolja morajo biti izboljšani.
Vse to zahteva izboljšanje znanj na področju menedžmenta sprememb, kriznega menedžmenta in komunikacijskih spretnosti. Ministrstva bodo vedno imela različna poslanstva in odgovornosti, kot jih imajo podjetja, toda učinkovitost in rezultate lahko tudi tam izboljšamo.
Na splošno naj bi bila kultura način bivanja vsakega intelektualca in tako je tudi način mojega. Rada hodim na predstave in obiskujem galerije, zbiram slike, rada imam tudi ljubiteljsko kulturo, h kateri večkrat prispevam tudi finančno na različnih koncih Slovenije, največkrat na Ptuju, kjer se večkrat udeležim poletnih festivalov in kulturnih prireditev. Dnevi poezije, festival Arsana in razstava slik Art stays so moji najljubši dogodki. Zato ni čudno, da je IEDC – Poslovna šola Bled tudi galerija ter študenti in profesorji, ki pridejo k nam z vsega sveta, takoj spoznajo našo umetnost in občutek za lepoto.«
Stojan Petrič, predsednik uprave FMR
»Ni naroda brez kulture in ne kulture brez naroda, zato ji je treba nameniti pozornost pri financiranju. Imeti mora sredstva, ki bodo zagotavljala normalno aktivnost vseh deležnikov. Kultura se pač ne more tržno postavljati v določen prostor. Vsi deležniki, ki so vključeni v ta proces, imajo zgodovino, vezano na pretekle načine dela. Čeprav je težko primerjati kulturo in gospodarstvo, to moram res poudariti, bi morda morala tudi kultura dati svojo dejavnost v nekoliko višjo prestavo. Dejavnost na ministrstvu bi bilo treba ustrezno racionalizirati, tako kot bi bilo to treba storiti v podjetjih, ki imajo težave. Po moji oceni je osnovna naloga tako posameznega podjetnika kot ministra, da analizira stanje.
Podjetništvo je tržna dejavnost, kultura ni, saj nima takšnega globalnega prostora, kakršnega imajo podjetja. Že podjetništvo v Sloveniji je problematično, če se ne obrača v svet, slovenska kultura pa tega ne more storiti. Odnosi med zaposlenimi so dobri, ko je podjetje dobro. To je odvisno predvsem od panoge, v kateri delaš. Če vsako leto režejo cene, je precej zahtevno biti konkurenčen. To pomeni tudi večji notranji pritisk na učinkovitost ljudi in takrat se gotovo pojavi tudi nezadovoljstvo. A če hoče nekdo v nekem sistemu uresničiti določeno spremembo, mora več zahtevati od podrejenih. Metode so odvisne od posameznega človeka, sam pa razmer na ministrstvu ne poznam, zato ne bi mogel oceniti delovanja nekdanjega ministra. Pri tem ima veliko odgovornost tudi sedma sila, ki nekoga lahko pribije na križ, z dokazi ali brez njih.«
»Ni naroda brez kulture in ne kulture brez naroda, zato ji je treba nameniti pozornost pri financiranju. Imeti mora sredstva, ki bodo zagotavljala normalno aktivnost vseh deležnikov. Kultura se pač ne more tržno postavljati v določen prostor. Vsi deležniki, ki so vključeni v ta proces, imajo zgodovino, vezano na pretekle načine dela. Čeprav je težko primerjati kulturo in gospodarstvo, to moram res poudariti, bi morda morala tudi kultura dati svojo dejavnost v nekoliko višjo prestavo. Dejavnost na ministrstvu bi bilo treba ustrezno racionalizirati, tako kot bi bilo to treba storiti v podjetjih, ki imajo težave. Po moji oceni je osnovna naloga tako posameznega podjetnika kot ministra, da analizira stanje.
Podjetništvo je tržna dejavnost, kultura ni, saj nima takšnega globalnega prostora, kakršnega imajo podjetja. Že podjetništvo v Sloveniji je problematično, če se ne obrača v svet, slovenska kultura pa tega ne more storiti. Odnosi med zaposlenimi so dobri, ko je podjetje dobro. To je odvisno predvsem od panoge, v kateri delaš. Če vsako leto režejo cene, je precej zahtevno biti konkurenčen. To pomeni tudi večji notranji pritisk na učinkovitost ljudi in takrat se gotovo pojavi tudi nezadovoljstvo. A če hoče nekdo v nekem sistemu uresničiti določeno spremembo, mora več zahtevati od podrejenih. Metode so odvisne od posameznega človeka, sam pa razmer na ministrstvu ne poznam, zato ne bi mogel oceniti delovanja nekdanjega ministra. Pri tem ima veliko odgovornost tudi sedma sila, ki nekoga lahko pribije na križ, z dokazi ali brez njih.«