Zlom cen nafte potaplja svetovne borze. Sredi dneva so indeksi evropskih borz okoli sedem odstotkov nižje kot v petek. Padcu se pridružuje tudi Ljubljanska borza.
V Ljubljani so se za več kot desetino pocenile delnice Luke Koper, devet odstotni zdrs doživljajo delnice Zavarovalnice Triglav in Save Re, osem odstotkov izgubljajo tudi delnice Krke. Prav delnice dolenjskega farmacevta bodo v središču pozornosti domačih vlagateljev v prihodnjih tednih, saj je že močno upadla vrednost rublja.
Med redkimi družbami na evropskih trgih, ki relativno dobro preživljajo današnje trgovanje so letalski prevozniki. Ti bodo sicer zaradi koronavirusa utrpeli izpad prihodkov, vendar pa se jim bodo, vsaj tako pričakujejo vlagatelji, močno zmanjšali stroški goriva. Najbolj so se danes znižale cene naftnih podjetij, kjer pa bo pravo razmerje pokazalo šele odprtje trgov v ZDA. Ameriška naftna podjetja so namreč najbolj uspešno izkoriščala propadli dogovor kartela Opec. Od evropskih naftnih družb, so delnice britanskega BP in italijanskega Enija danes izgubile petino vrednosti.
Nafta brent se je pocenila za več kot četrtino. Razlog za največji dnevni zdrs po letu 1991 in drugi največji padec v zgodovini je razpad kartela Opec+, povezave, ki poleg članic naftnih držav Opec vključuje še Rusijo. Ta povezava se je zadnja leta dogovarjala o načrpanih količinah nafte in dokaj uspešno vzdrževala ceno nafte med 50 in 60 dolarji za sod.
Članice Opeca so se v razširjeni sestavi konec prejšnjega tedna sešle na izrednem zasedanju, v katerem so se poskušale dogovoriti za dodatno zmanjšanje črpanja. Zaradi izbruha koronavirusa se opazno zmanjšuje poraba po nafti in posledično se je še povečal presežek ponudbe na svetovnih trgih. Članice Opeca so se dogovorile o dodatnem znižanju kvot, ki pa so ga pogojevale s sodelovanje Rusije. Ta je od dogovora odstopila in posledično sprožila zlom cen nafte.
Savdska Arabija je zaradi propada dogovora za petino znižala cene svojim pogodbenim partnerjem in napovedala povečano črpanje surove nafte. Glede na omejitve v zadnjih letih bi lahko trenutno tretja naftna država, za Rusijo in ZDA, črpanje povečala za okoli petino oziroma okoli dva milijona sodov na dan.
Za sod nafte brent je na finančnih trgih treba odšteti okoli 34 dolarjev za sod. To je najmanj po letu 2016. Znižanje cene bo na borznih trgih najbolj prizadelo ameriške naftne družbe, saj jim bodo drastično upadli dobički. Če se bo tako nizka cena ohranila, bo del ameriške naftne industrije postal nedonosen.
Dogovor so nekoliko načele že ZDA, ki jim je predvsem zaradi ugodne cene uspelo razviti in močno povečati črpanje nafte iz skrilavcev. ZDA so zdaj največja proizvajalka nafte na svetu z okoli 13-odstotnim deležem. S tem so zapolnile prostor, ki so ga naredile članice Opeca. Osnovni načrt Opeca ja namreč predvideval, da bodo lahko članice postopoma povečevale proizvodnjo zaradi rasti svetovnega povpraševanja, vendar pa je bilo združenje praktično ohranjati kvote od prvega dogovora leta 2016.
Borzni indeksi azijskih borz so zjutraj zdrsnili od tri do šest odstotkov. Borzni indeksi kitajskih finančnih trgov so večinoma zdrsnili za okoli štiri odstotke, za več kot pet odstotkov je upadel indeks tokijske borze Nikkei, indeks borze v Mumbaju je izgubil šest odstotkov. Za zdaj kaže, da bodo za okoli pet odstotkov ob odprtju trgov zdrsnili tudi borzni indeksi v ZDA.