Tiskane izdaje
Boštjana Vasleta, ki je vodil Urad za makroekonomske analize in razvoj dva polna mandata, zdaj pa je v. d. direktorja, je predlagal njegov predhodnik na čelu urada in kasnejši evropski komisar Janez Potočnik. Vasle izpostavlja svoje razloge za kandidaturo: »Naloge, ki so pred Banko Slovenije v prihodnjem mandatu, so povezane z makroekonomsko stabilnostjo v širšem smislu. Potreben bo širši pogled in lahko ponudim svoje izkušnje iz časa, ko gospodarske razmere niso bile tako ugodne kot zdaj, tudi pri vodenju centralne banke in upravljanju s tveganji. Imam tudi precej izkušenj na zdajšnjem delovnem mestu pri vodenju projektov, kjer sem vpet v institucionalni okvir, ki je prepleten tudi z Banko Slovenije. Odločevalci, ki bodo potrdili guvernerja BS pa so dali tudi jasno vedeti, da želijo osebo, ki ni obremenjena ali povezana z dogajanji iz gospodarske krize. Sam nisem sodeloval niti pri sanaciji bank, niti pri procesih, ki jih je v tem času vodila centralna banka. To je tudi eden od razlogov, da sem se odločil za kandidaturo.«
Kandidirata še profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan in Igor Masten. Slednjega je predlagal kolega s fakultete Mojmir Mrak. Z njegovo podporo je Masten leta 2016 neuspešno kandidiral za viceguvernerja. Mastenu je pismo podpore napisala tudi direktorica blejske poslovne šole Danica Purg. Damijana so predlagali Klaudijo Stroligo iz Svetovne banke, Helena Kamnar, ki je bila Pahorjeva svetovalka v njegovem prejšnjem mandatu, in ekonomist Črt Kostevc.
Tomaž Toplak je nekdanji predsednik uprave Kapitalske družbe. Kandidira s podporo SME Union Slovenija, ki ga vodi sam, in Lovrencija Galufa. Eva Lorenčič pa je kot analitičarka zaposlena na Evropski centralni banki in se je prijavila sama.
Računsko sodišče čaka pojasnila BS
Z vodji poslanskih skupin se bo Pahor formalno o izbiri kandidata posvetoval sredi novembra. Kandidat mora v državnem zboru zbrati 46 glasov.
Peterica kandidatov se bo predstavila poslanskim skupinam, med pomembnejšimi temami pa bo sanacija bank leta 2013 ter izbrisi delnic in podrejenih obveznic. Poslance bo verjetno zanimalo tudi mnenje kandidatov o možnosti poravnave z razlaščenci. Omenimo, da so med poslanci tudi razlaščeni imetniki delnic NKBM, ki so sicer v vrsti za poplačilo za podrejenimi finančnimi instrumenti.
Poslance bi lahko zanimalo tudi mnenje kandidatov o reviziji bančne sanacije. Potem ko smo prejšnji teden v Delu razkrili, da je Banka Slovenije na ustavno sodišče vložila zahtevo za umik presoje ustavnosti dela novele zakona o Banki Slovenije, ki onemogoča presojo njene vloge pri sanaciji bank v letih leta 2013 in 2014, smo računsko sodišče vprašali, ali lahko zdaj pričakujemo to revizijo.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je za Delo povedal, da o tem umiku še ni bil uradno obveščen in da bo zato za pojasnilo zaprosil centralno banko. »Osebno bi raje videl, da bi ustavno sodišče o tem odločilo,« je dodal Vesel, ki meni, da so bili navedeni argumenti za neustavnost dela zakona o Banki Slovenije neprepričljivi. Dodaja, da je bila vložitev te ustavne pobude nepotrebna, saj smo s tem izgubili leto dni časa. Kot je razumeti, se na računskem sodišču zavedajo, da bo revizija pravilnosti in smotrnosti praks nadzora centralne banke do novembra 2014 velik izziv.
V boj za guvernersko mesto se ni podal nobeden od kandidatov iz prvega neuspešnega kroga iskanja naslednika Boštjana Jazbeca. Spomnimo, namestnik guvernerja Primož Dolenc ni dobil dovolj glasov, v prvem krogu so se prijavili še viceguverner Marko Bošnjak, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić, Milan M. Cvikl iz sveta direktorjev EBRD ter Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi.
Nobeden iz prvega kroga
V boj za guvernersko mesto se ni podal nobeden od kandidatov iz prvega neuspešnega kroga iskanja naslednika Boštjana Jazbeca. Spomnimo, namestnik guvernerja Primož Dolenc na glasovanju v državnem zboru ni dobil dovolj glasov, v prvem krogu so se prijavili še viceguverner Marko Bošnjak, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić, Milan M. Cvikl iz sveta direktorjev Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) ter Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav skladi.
Novi guverner bo peti po vrsti na čelu slovenske centralne banke. Banko Slovenije so do zdaj vodili France Arhar (dva mandata, v obdobju 1991–2001), Mitja Gaspari (2001–2007), Marko Kranjec (2007–2013) in Boštjan Jazbec, ki je letos po slabih petih letih predčasno končal mandat.
