Bodoči avtomobil bo elektrificiran, avtonomen in povezan

Za gospodarstvo predstavljajo največje tveganje črni labodi – nepredvidljivi dogodki, ki prinesejo ekstremne posledice ter katerih vzroke lahko razložimo šele po njegovem nastopu. Takšni črni labodi so bili padec berlinskega zidu, teroristični napad 11. septembra 2001, kriza leta 2008 in tudi Donald Trump, je na konferenci Tveganje priložnosti za slovensko zunanje gospodarstvo, ki jo organizira medijska družba Delo, dejal Sergej Simoniti, predsednik uprave SID – Prve kreditne zavarovalnice. Na koferenci tudi o avtomobilih prihodnosti. Ti bodo elektrificirani, avtonomni in povezani.

Porast protekcionizma po svetu ni le percepcija, ampak je dejstvo, je poudaril Julien Marcilly, glavni ekonomist v družbi Coface. Protekcionizem pa se ni začel z izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA, ampak mnogo prej. Število protekcionističnih ukrepov od leta 2010 vse bolj presega število ukrepov, ki odpirajo pot zunanji trgovini. Protekcionizem se povečuje v vseh pomembnih gospodarstvih sveta, razen v Rusiji.

Po Marcillyjevih besedah je neposredni realni učinek protekcionizma majhen; največji učinek ima na padec zaupanja gospodarstva: »Podjetja so letos bolj zaskrbljena kot lani, in sicer zaradi mednarodnega dogajanja.«

Poleg protekcionizma se v svetu pojavljajo številna tveganja; geopolitične napetosti med ZDA, EU, Rusijo in Kitajsko, vojaške napetosti, pričakovan padec gospodarske aktivnosti, je naštel poslovni svetovalec Denis Mancevič. Velik vpliv imajo tudi nepredvidljivi dogodki, geografsko in časovno oddaljeni. Tako je, denimo, jedrska nesreča v Fukušimi vplivala, da se je delež ruskega plina v Evropi zgodovinsko povečal.
 

Skrb vzbujajoč zaostanek v produktivnosti

Vendar na zunanje dejavnike Slovenija težko vpliva, lahko pa na lastno izvozno sposobnost. »Največje tveganje za nadaljnjo rast je, da zanemarjamo vidik produktivnosti in povečujemo tveganja, kar bo načelo našo izvozno sposobnost, gospodarsko rast in kakovost življenja,« je poudaril v. d. direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. »Slovenska produktivnost se ni povečevala nič bolj kot v drugih evropskih državah. Zaostajamo za povprečjem EU, kaj šele za državami, s katerimi bi se radi primerjali. In to v vseh sektorjih. To vzbuja veliko skrb. Zaostanek v produktivnosti je posledica sistemskih in zelo globokih težav. Pri vsakodnevnih odločitvah na podjetniški in državni ravni pred očmi ni cilja, da bi povečali produktivnost.«

Dvig produktivnosti in dodane vrednosti bi morali biti najpomembnejši prioriteti, je poudaril Mancevič: »Rast dodane vrednosti bi morala skrbeti politiko. Premalo je strukturnih reform, usklajenih strategij politike in podjetij. Ob podobni globini gospodarske krize, kot je bila leta 2008 – za zdaj nič ne kaže, da bo takšna –, bomo v podobnih težavah.«
 

Izvozniki so lahko žrtve izsiljevanja

Finančna tveganja so tudi finančni kriminal – izvozna podjetja so lahko žrtve izsiljevanja – in korupcija. »Zakonodaja glede preprečevanja korupcije je dobra. Tako dobro zakonodajo imamo, da je ne moremo implementirati,« je povedala Sandra Damijan, partnerica in vodja forenzičnih storitev pri Grant Thornton WB Business Group. Izvoznikom, ki se na tuje trge podajajo prek agentov, je svetovala, naj bodo pozorni na opozorilne znake, če agent zahteva plačilo v gotovini, na različne račune ali v davčne oaze.
 

Ministrstvo bo krepilo gospodarsko diplomacijo

Med govorniki na konferenci je bil tudi zunanji minister Miro Cerar. Ministrstvo za zunanje zadeve si bo prizadevalo za še boljšo gospodarsko diplomacijo, kot član vlade pa za boljše poslovno okolje in da Slovenija še naprej ostane politično stabilna, je poudaril Cerar. Spodbujali bomo izvoz, tudi na bolj oddaljene trge, je dejal: »Politika lahko zelo pomaga pri odpiranju tujih trgov, kot so Kitajska, Japonska, Vietnam, afriški in južnoameriški trgi, tudi na Balkanu.«

Bodoči avtomobil bo elektrificiran, avtonomen in povezan

Primož Bešter, Kolektor Group: »Tehnološki prehodi ponujajo priložnosti. Krivulja S opisuje tehnološke prehode. Najprej se dogaja počasi, potem pa se zgodi nenadoma. Takrat se prehod res dogaja. Rast ima krivuljo oblike S, tehnološki napredek tudi. Od leta 1971 velja Moorov zakon, vsaki dve leti se procesorska moč računalnikov podvoji. Nova tehnologija disruptira trenutnega igralca. Inovacija kreira nov trg, verigo vrednosti, to pa disruptira obstoječega igralca. Bodoči avtomobil bo elektrificiran, avtonomen in povezan.«

Trdi brexit bi Slovenij naredil 0,25-odstotni upad BDP

Alenka Suhadolnik, generalna direktorica za gospodarsko diplomacijo: »Svetovni trgovinski sistem, kot smo ga poznali po drugi svetovni vojni, je preživet, nova normalnost je negotovost. Druga negotovost je brexit, EU v Veliko Britanijo izvozi osem odstotkov, Velika Britanija pa ima izvoza 45 odstotkov. V primeru trdega brexita lahko slovenski BDP upade za 0,25 odstotka, Irske pa lahko do štiri odstotke. Trgovinske vojne. Za Slovenijo in EU. Prizadeti so lahko naši podizvajalci v Nemčiji in pri drugih partnerjih. Za gospodarstvo je škodljivo znižanje mednarodnega zaupanja. Slovenija je članica EU, majhnost nas omejuje. Mi pa smo odgovorni za to, da sooblikuje prihodnost. Bolj ko je gospodarstvo pestro, bolj je sposobno preživeti šoke.«

So prihodnost trgi v Afriki?

Maja Bavcon, višja analitičarka za politična tveganja Verisk Maplecroft: »Ukvarjam se z analizo tveganj za gospodarske povezave z državami, kot so Angola in Gabon. Po državah delimo trge na razvite, v razvoju in mejne trge. Investitorji ciljne trge izbirajo na svoje preference, se pa surovine, kot je kobalt, nahajajo v najbolj rizičnih državah. S porastom protekcionizma in populizma se tveganje seli tudi v države, ki so veljale za stabilne. Tu velja izpostaviti ZDA z Donaldom Trumpom, drugi dejavnik pa je brexit. Podjetja se trdega brexita zelo bojijo. Ko analiziramo politična tveganja, gledamo stabilnost vlade, možnost vojaškega udara, vladavino prava, korupcijo, sodstvo, kaj lahko pričakujejo podjetja. Ukvarjamo se tudi z drugimi tveganji (okoljska, družbena, varnostna …). Za tovrstne analize se odločajo podjetja, ki države ne poznajo, hočejo hitri vpogled za morebitne operativne akcije.«

Kakšna tveganja poznajo bankirji

Dušan Čižmarik, Intesa Sanpaolo: »Doma sem na Slovaškem in lahko rečem, da sta si Slovenija in Slovaška podobni. Gospodarska rast bo zunaj Evropske unije, Slovenija pa 85 odstotkov BDP ustvari z izvozom. Od primerljivih držav je boljša le Madžarska. Bankirji tveganja ločimo na politična tveganja in druga tveganja.«