Dan potem

Po enem največjih padcev v novejši zgodovini borznih trgov vlagatelji upajo na postopno okrevanje.

Objavljeno
13. marec 2020 15.43
Posodobljeno
13. marec 2020 15.43
Tečaji delnic so se odbili od včerajšnjega dna, a dnevna nihanja so izjemna. FOT Kim Hong-ji / Reuters
Po enem največjih padcev v zgodovini borznih trgov so se finančni trgi prebudili v dokaj lep dan. Padci zadnjih dni seveda še zdaleč niso odpravljeni in tudi sicer je današnji odboj mogoče razumeti predvsem kot zatišje pred novimi nevihtami.

Vlagatelji na azijskih borzah so bili ponoči še negotovi. Zato pa so se indeksi evropskih borz že kmalu po odprtju trgov opazno zvišali, rast pa se je nato samo še okrepila.
 

Velika dnevna nihanja


A nihanja in spremembe razpoloženja so danes ogromna. V zgolj pol ure lahko delniški indeksi zanihajo za več kot tri odstotne točke. Delnice na evropskih trgih so tako danes ob treh popoldne v povprečju okoli pet odstotkov odstotkov višje kot konec dneva včeraj. A še ob 14 uri je rast znašala osem odstotkov. Za okoli pet odstotkov so se ob odprtju trgov zvišali tudi indeksi ameriških borz. Podobno, okoli štiri odstotke se je danes podražila tudi nafta.

image
Na Ljubljanski borzi je več strahu kot na drugih evropskih trgih. Foto Leon Vidic/delo
Vlagatelji na ljubljanski borzi ne doživljajo takšnega olajšanja. Ob odprtju trgov so se delnice še dodatno pocenile, vendar pa se je do konca trgovanja strah le nekoliko polegel. Delnice Krke so se danes podražile za pet odstotkov, pri čemer je dnevno nihanje tečaja krepko preseglo deset odstotkov. Nekoliko so se podražile še delnice Save Re in Zavarovalnice Triglav, drugim pa ni uspelo odpraviti jutranjega preplaha. Tečaji delnice Petrola, NLB in Telekoma Slovenije so se tudi danes znižali.
 

Zgodovina največjih padcev


Včeraj so svetovni borzni trgi doživeli enega največjih padcev v zgodovini. Absolutni padci v indeksnih točkah so bili rekordni tako v ZDA, kot v Evropi. Toda to je predvsem posledica višjih vrednosti indeksov. Tako so se kar štirje največji zdrsi indeksov Dow Jones in S&P 500 zgodili letos.

Največji dnevni padci indeksa Dow Jones
1 - 19. oktobra 1987 je indeks zaradi spleta okoliščin izgubil 22,61odstotka.
2 - 28. oktobra 1929 v obdobju velike recesije indeks zdrsne 12,82 odstotka.
3 - 29. oktobra 1929 le dan po zlomu indeks izgubi še 11,73 odstotka.
4 - 12. marca 2020 zaradi strahu pred koronavirusom indeks zdrsne za 9,99 odstotka.
5 - 6. novembra 1929 v obdobju velike recesije se zgodi zdrs še za 9,92 odstotka.
Bolj merodajni je relativni udarec po žepih vlagateljev. Indeks ameriških delnic S&P 500, ki ga sestavlja 500 največjih ameriških borznih podjetij je včeraj zdrsnil za 9,51 odstotka, ka je peti največji zdrs v zgodovini. Indeks borze v New Yorku pa je včeraj zdrsnil za 9,99 odstotka, kar je četrti največji zdrs tega indeksa v zgodovini.

Trije od petih največjih padcev so se zgodili v zdaj že zelo oddaljenem obdoju velike krize leta 1929. Zato pa se vlagatelji še lahko spomnijo največjega padca, ki se je zgodil 19. oktobra 1987. Črni ponedeljek, kot vlagatelji imenujejo najslabši borzni dan v ZDA, je posledica spleta okoliščin, ki med drugim zajema upočasnjeno gospodarsko rast, velik finančni vzvod vlagateljev in napake v trgovalnem sistemu.
 

Največji zlom je napihnila tehnika


Gospodarske razmere v drugi polovici osemdesetih v ZDA niso bile slabe, vendar pa se je gospodarska rast upočasnila. Kljub temu so cene delnic še vedno močno naraščale, pri čemer so vlagatelji za nakupe delnic pogosto najemali posojila. Že takrat so za zaščito uporabljali izvedene finančne instrumente. Močno poenostavljeno povedano. Hkrati z nakupom delnic so kupili tudi ustrezen izvedeni finančni instrument s katerim so zaščitili donos svoje naložbe. V normalnih pogojih je takšno ravnanje vlagateljev sprožalo spiralo rasti.

image
AFP Za največji borzni zlom v zgodovini so krivi tudi ”debeli prsti”.” FOTO: Timothy A. Clary / Afp
Na črni ponedeljek je prišlo že takoj ob odprtju trgov do močnega unovčevanja dobičkov, kar je sprožilo varovalne instrumente pred prevelikimi padci. Ob velikih nihanjih se namreč trgovanje za nekaj minut ustavi, da lahko vskočijo vlagatelji, ki bi lahko zmanjšali padec. Ker pa ta aktivnost ni bila usklajena z opcijskimi trgi so opcijski trgi prehiteli borzno dogajanje. Izdajatelji opcij morajo namreč kritje za instrument ustrezno udejaniti z nakupom oz. v takratnem primeru prodajo delnic na borzi. Posledično je val unovčevanja sprožil val novega unovčevanja, kar je pripeljalo v spiralo nižanja cen delnic. Spirala ne znižala vrednost indeksa Dow Jones za neverjetnih 22,6 odstotka.

Zlomu ameriških borz so dan zatem z močnimi padci sledili tudi drugi finančni trgi po svetu, padec finančnih trgov pa je sprožil tudi poslabšanje v gospodarstvu.

Ameriške borze so, da se takšen zlom ne bi več zgodil, močno spremenile pravila trgovanja in čeprav je danes v borznih poslih še več avtomatizma kot pred dobrimi tremi desetletji, je verjetnost borznega zloma zaradi trgovalnih tehnik bistveno manj verjetna. Še vedno se sicer občasno pojavi tako imenovani učinek debelih prstov, ko posamezni ali sistem naredi napako pri trgovanju, to pa sproži trgovalne avtomatizme in opazno premakne trg.