Že vsaj desetletje ima Slovenija neodločne vlade ali pa populistične vlade, ki niso sposobne (ali pa nočejo) sprejemati kompleksnih rešitev. Pomanjkanje strateških rešitev se je začelo pojavljati po zaključenih pogajanjih za vstop v Evropsko unijo, ko je bil dosežen ključni cilj, novega razvojnega cilja pa si država ni ustrezno zastavila. Večino težjih odločitev po včlanitvi v EU, kakršna je bila, denimo, sanacija bank, je država sprejela zaradi zunanjega pritiska evropskih regulatorjev.Pomanjkljiva strategija politike, ki jo predstavlja neodločna vlada, kratkoročno sistemu ne predstavlja težav, če je ta dobro ...