Do dobička z agresivnim trženjem posojil

Banka Slovenije je med drugim ena od osmih domačih ali tujih institucij, relevantnih napovedovalk makroekonomskih trendov za tekoče in prihodnji dve leti. Njena spomladanska napoved (napovedi objavlja dvakrat na leto, junija in decembra) je presenetljivo – še boljša od jesenske. BDP naj bi letos zrasel za 4,6 odstotka, prihodnje leto 3,9 odstotka in v letu 2020 za 3,4 odstotka. Rast bo gnana s pretežno domačim povpraševanjem, kar je posebej razveseljivo.

Seveda najprej pomislimo, koliko realne so napovedi (kakšna so tveganja, da bodo v resnici trendi slabši ali ne nazadnje tudi boljši) in koliko optimizma premore BS v primerjavi z napovedmi drugih institucij. Kar zadeva medletne rasti BDP, je centralna banka s svojo junijsko napovedjo za leto 2018 nekje v sredini, najbliže napovedim evropske komisije. Višjo rast pričakujeta vladni Umar in OECD, nižjo pa Consensus, EBRD, EIPF in Mednarodni denarni sklad. Za prihodnje leto je prognoza BS približno enaka napovedi OECD, pričakovanja preostalih so nižja. Za leto 2020 obstajata za zdaj poleg centralnobančne le še napovedi MDS in Umarja, obe sta nižji. Kar zadeva inflacijo, je napoved BS nekoliko nad preostalimi, razen občutno višje iz OECD.
Od kod analitikom BS optimizem, ko slikajo slovensko gospodarsko prihodnost do leta 2020? Izhajajo predvsem iz dobrih obetov iz mednarodnega okolja (v območju evra se bo rast predvidoma približala dvema odstotkoma, v globalu pa bo še večja), a po drugi strani, dodajajo, se povečujejo tudi negativna tveganja.
 

Zasebna potrošnja raste

Ocene gospodarske rasti v tradicionalnih trgovinskih partnericah so ugodne, izvozniki bodo povečevali izvozne zmogljivosti. Kljub temu BS predvideva, da se bo rast izvoza umirila, h gospodarski dinamiki bo več kot v prejšnjih letih prispevalo domače povpraševanje. Zasebna potrošnja bo največja letos, spodbujena bo s hitro rastjo zaposlovanja, zmanjševanjem brezposelnosti in rastjo plač, ugodna pa bo ostala ponudba potrošniških posojil. Tudi investicije se bodo še krepile; sprva predvsem zasebne, potem ko bo država začela črpati evropska sredstva, namenjena gradbenemu sektorju, nato pa tudi javne.

Brezposelnost bo na nizkih ravneh. Anketna brezposelnost bo z letošnjih 5,3 odstotka padla na 4,5 odstotka v letu 2020. To pomeni, da bodo podjetja iz bazena čakajočih na zavodu za zaposlovanje že počrpala dejansko vse, ki so voljni in sposobni delati. Že zdaj se je (in se bo še bolj) občutno povečal obseg tujih zaposlitev, in to iz držav zunaj EU. Plače bodo realno rasle, a ne bodo prehitevale rasti produktivnosti, se nadejajo v BS, zato konkurenčnost gospodarstva zaradi tega ne bi smela trpeti.

Pospešek pa bo dobila inflacija. Letos bo na ravni države pri okoli dveh odstotkih, kar je najbolj zdrava spodbuda gospodarski rasti, v prihodnjih dveh letih pa bo predvsem na račun cen nafte in storitev ter hrane še nekoliko višja, do 2,3-odstotna. Presegala bo inflacijo v območju evra (tam bo po napovedih 1,7-odstotna).
Tveganja, da bo v resnici rast BDP počasnejša, so, tako analitiki BS, precej večja, kot so bila ob decembrski napovedi. Izhajajo iz vse bolj nepredvidljivega mednarodnega okolja. Geopolitične napetosti se stopnjujejo, zaupanje v mednarodni trgovini načenjajo uvedene sankcije in protekcionizem. To naj sicer za Slovenijo ne bi imelo velikih neposrednih učinkov, negotovost v mednarodnem okolju pa lahko močneje udari posredno, zavre tuja naročila in investicije.

Po drugi strani obstajajo tveganja v domačem okolju, ki so pozitivna in lahko okrepijo gospodarsko rast: če bi bil investicijski cikel države ob intenzivnejšem črpanju evropskih sredstev močnejši od pričakovanj ali če bi bila rast zasebne potrošnje višja (če bi pomanjkanje delovne sile bolj zvišalo plače). Pri inflaciji obstajajo tveganja, da bo višja od napovedane, če bi plače in cene nafte rasle hitreje od predpostavk.
 

Tveganje potrošniških kreditov

Hkrati z napovedmi makroekonomskih gibanj je BS objavila tudi poročilo o finančni stabilnosti. Ugotavlja, da ostaja tveganost v bančnem sistemu relativno nizka, banke pa odpornejše proti sistemskim tveganjem kot ob zadnji finančni krizi. Manjša je njihova občutljivost na dogajanje na nepremičninskem trgu, saj so manj izpostavljene gradbenemu sektorju in v boljšem dohodkovnem položaju. A dobičkonosnost nima dolgoročne osnove, v pogojih nizkih obrestnih mer (zvišanja pa še nekaj časa ni pričakovati) je za banke dohodkovno tveganje eno najpomembnejših.

Tako je za stabilnejše dobičkonosno poslovanje bank, ki imajo presežke likvidnosti in kapitala, ključnega pomena trdna in enakomerna rast posojil. A čeprav so gospodarska gibanja ugodna, je oživljanje posojilne aktivnosti neenakomerno: razlike so v (nizki) rasti posojil podjetjem in (nekaj višji) gospodinjstvom, v (stabilni) rasti stanovanjskih in (izjemno visoki, več kot 11-odstotni letni, v posameznih bankah pa celo 15-, 20-odstotni) rasti potrošniških posojil, pa tudi v načinu obrestovanja. Banke iščejo nove načine financiranja in posebej agresivno tržijo potrošniška posojila. Ponujajo visoke zneske, tudi po več 10 tisoč evrov, z ročnostjo do 10 let in – brez zavarovanj. Delež takih posojil s fiksno obrestno mero se je v poldrugem letu povečal s štirih na kar 13 odstotkov. Ob tem BS svari banke, da bi se ob morebitnem znižanju kreditnih standardov povečalo kreditno tveganje, še posebej pri potrošniških posojilih.

Povprečno donosnost bančnih naložb znižuje razmeroma velik obseg nedonosnih terjatev iz preteklosti, čeprav so bile banke pri zniževanju tega deleža dokaj uspešne. Visoka rast cen nepremičnin bi lahko povečala ciklična tveganja.

Upada zadolženost podjetij, ki je v preteklosti slabila bančni sistem, izboljšuje se njihova kreditna sposobnost. Lani je bil po več letih tok financiranja podjetij prvič pozitiven, tako s kapitalom kot s posojili. Pogoji in možnosti zadolževanja podjetij pri bankah so se izboljšali, rast bančnih posojil je bila po več letih upadanja pozitivna. Finančni vzvod v podjetjih se je od vrhunca v letu 2008 do lani znižal za 50 odstotnih točk in je pod 100 odstotki, kar je pomembno za zagon novega kreditnega cikla.