Tiskane izdaje
Raziskava, ki je zajela 1004 respondente v starosti od 18 do 75 let (Mediana jo je izvedla maja in junija letos s pomočjo spletnega anketiranja), je pokazala, da 54 odstotkov anketirane populacije meni, da je v državi preveč predpisov in zakonodaje, ki regulira oziroma omejuje posamezna področja in pravico posameznika do proste izbire. Za večino je dobršen del zakonov, ki vplivajo na svoboščine odraslih, nepotrebnih, ne pa vsi. Regulacija z jasnimi koristmi v zvezi z varnostjo in poklicnim licenciranjem velja za potrebno. Medtem ko samo 7 odstotkov vprašanih nasprotuje prepovedi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo, jih kar desetkrat več vidi določanje glasbenih kvot na radijskih postajah glede na izvor glasbe kot odvečno.
Najslabše za najbolj ogrožene
Da bi morali imeti svobodno izbiro pri nakupovanju in porabi, odločno navaja 61 odstotkov vprašanih, skoraj štiri petine (78 odstotkov) pa je prepričanih, da sedanja stopnja zakonske ureditve najhuje prizadene ogrožene osebe, saj novi davki ne spremenijo njihovega vedenja, temveč jih zgolj prisilijo k iskanju cenejših izdelkov nižje kakovosti in ustvarjajo pogoje za razrast sive ekonomije. Predsednik inštituta Anže Šarabon je kot primer navedel davek na sladke pijače in podoben tuji zgled: na Danskem so tak davek uvedli, a so ga po letu dni ukinili, ker so ugotovili, da so se revnejši zatekli k nakupom cenejših, slabših izdelkov.
Manj kot desetina vprašanih je proti prepovedi uporabe mobilnih telefonov med vožnjo.
Skoraj dve tretjini anketirancev je odkljukalo odgovor, da trenutna stopnja regulacije slabo vpliva na gospodarstvo in na podjetja, le malenkost manj pa, da škodi razvoju blagovnih znamk, podjetij in poslovnežev za ustvarjanje delovnih mest in rast gospodarstva. Zanimiva je bila razdelitev respondentov pri vprašanju, ali je pravica ljudi do samoodločanja, kot jo opredeljuje ustava, ogrožena. Tretjini anketirancev se zdi trenutno stanje še sprejemljivo, dodatna regulacija pa bi že kršila ustavne pravice. Za malo manj kot tretjino to ni problem, 37 odstotkov pa občuti premočno zakonsko omejevanje svobodne izbire.
Pravzaprav v kontekstu z vabilom obljubljene vsebine nismo izvedeli česa presenetljivega ali konkretnega, mestoma bi pričakovali celo ostrejša stališča. Toda Inštitut Libertas, ki je naročil raziskavo pri ugledni Mediani, meni, da si Slovenci kljub temu zaslužimo, da nam nalijejo čistega vina in nas dodatno ozavestijo. Predvsem pa so želeli politiki, ki stopa na oblast, položiti na srce, naj ne bo preveč agresivna, ko uravnava življenje prebivalcev. Kleč je bil očitno drugje, v obsežnejšem drugem delu predstavitve.
Preveč skrito
Ko so bila namreč izčrpana splošna anketna vprašanja o državni regulaciji, so nadaljevali z državno (proti)tobačno politiko. Ker je to področje, na katerem je taka paradigma prišla najdlje, so pojasnili sklicatelji tiskovne konference, in ker je tobačna industrija najniže na lestvici družbenega ugleda. Zdi se, da je bil prav to temeljni namen anketarjev: dopovedati politiki, ki prihaja na oblast, kaj volilna baza (pravzaprav njen reprezentativni vzorec, ki sicer ni prav velik, sestavlja pa ga dve tretjini nekadilcev in tretjina kadilcev) meni o nadaljevanju korakov, ki jih je v zvezi z regulacijo prodaje tobačnih izdelkov naredila prejšnja vlada. Posebej so imeli anketarji na piki zakonsko namero, da bo vsa embalaža tobačnih izdelkov leta 2020 preoblikovana v enotno.
Slovenci bi si namesto enotne embalaže želeli več izobraževanja o škodljivosti kajenja.
Slovenci so, kot kaže anketa, večinoma slabo informirani o tem, ne razumejo vladne politike oziroma je ne znajo razložiti, dve tretjini jih meni, da je enotna embalaža nepotrebna, da so v ta namen uporabljena državna sredstva slabo izkoriščena, slaba polovica pa jih bo zaradi tega v kiosku težko prepoznala svojo blagovno znamko. K zmanjšanju kajenja ukrep ne bo pripomogel. Večina jih meni celo, da bo to spodbudilo črni trg in koristilo organiziranemu kapitalu. Namesto tega bi si želeli več izobraževanja o škodljivosti kajenja, pa tudi legalizacijo konoplje za rekreativno rabo. In še: skoraj dve tretjini respondentov je menilo, da je ministrica za zdravje napoved enotne embalaže izkoristila za to, da bi odvrnila pozornost od slabega delovanja zdravstvenega ministrstva.
Na novinarsko čudenje, čemu tak poudarek tobaku (ki v vabilu ni bil omenjen) in ali je raziskavo naročila tobačna industrija, so se sklicatelji tiskovne konference izvijali, da so to pereče družbene teme, da pa v teh Inštitut Libertas sodeluje z raznimi naročniki, med katerimi je tudi tobačna industrija. V utemeljitvi so poudarili, da je kajenje legitimna človekova izbira in da je zavedanje o škodljivih vplivih tega v Sloveniji visoko; potrebujemo več preventive in izobraževanja potrošnikov, zlasti mladih. Tako ali tako pa kajenje upada z višanjem življenjskega standarda.
Inštitut Libertas je posvaril, da se začne s tobakom, potem se lahko enak scenarij državnega paternalizma nadaljuje pri alkoholu (vsej naši vinski kulturi navkljub in v škodo vinarjem), sladkih pijačah, hitri hrani, mastnem mesu itn. Zato pozivajo politične stranke in predstavnike civilne družbe, naj pripravljajo novo zakonodajo s strokovno in argumentirano javno razpravo.
