Dvomljivi učinek Trumpovih spodbud

Naftna vojna povzroča več skrbi kot koronavirus.

Objavljeno
11. marec 2020 07.30
Posodobljeno
12. marec 2020 12.08
Če so se indeksi evropskih borz do včeraj še gibali vzporedno z indeksi ameriški borz, pa ni nujno, da bodo danes delnice v Evropi skušale nadoknaditi popoldanski optimizem v ZDA
Indeks evropskih delnic Stoxx 600 je od izbruha virusa v Italiji zdrsnil za 22 odstotkov in s tem padel v območje, ki mu analitiki pravijo medvedje. Podrobnejši pregled pa kaže, da je bilo znižanje tečajev močno izraženo v skoraj vseh sektorjih gospodarstva.

image
Stoxx 600 Foto Infografika Delo
Vlagatelji tako predvsem kopičijo zaloge denarja in v delnicah ne najdejo varnih zatočišč. Močno so se sesedle tudi delnice v panogah, kjer na uspešnost ne vplivajo gospodarski cikli. Še najmanj so se pocenile delnice farmacevtov, ki pa so vseeno v povprečju izgubile kar 17 odstotkov, le za odstotno točko več so zdrsnile delnice trgovcev.

Najbolj zadnje tri tedne trpijo delničarji turističnih podjetij, bank in naftne industrije. Cene delnic turističnih podjetij so od 19. februarja, ko je bil dosežen letošnji borzni vrh v Evropi, padle za 30 odstotkov. Med njimi so se, denimo, kar prepolovili tečaji delnic potovalnih agencij TUI in Carnival. Delnice evropskih bank so v povprečju zdrsnile za 31 odstotkov.
 

 

ZDA dan zaključile optimistično


image
panozni indeksi Foto Infografika Delo
Propad kartelnega dogovora naftnih držav pa je za tretjino znižal cene delnic naftnih družb. Prav ta dogovor, bolje rečeno sveže zaneten spor, bo v prihodnjih dnevih in tednih vplival na borzne tečaje. Trgovska vojna za naftne deleže med Savdsko Arabijo in Rusijo namreč v težave potiska ZDA in še povečuje negotovost pred ameriškimi predsedniškimi volitvami.

Če so vlagatelji letos pričakovali davčna darila predsednika Donalda Trumpa, ki bi še napihnila ameriško gospodarsko rast, se zdaj postavlja vprašanje, ali bi te spodbude sploh imele učinek. Zato tudi ni čudno, da se vlagatelji bolj posvečajo naftnim težavam kot davčnim obljubam.

Donald Trum je sicer včeraj napovedal paket davčnih ukrepov s katerimi bi zmanjšal vpliv koronovirusa. Ta se vse bolj širi tudi v ZDA. Toda ameriška administracija paket še sestavlja, kar je včeraj med dnevom sprožilo kar nekaj nelagodja med vlagatelje. Kot vse kaže namerava administracija Donalda Trumpa začasno ali trajno zmanjšati obdavčitev plač.

Največja napetost je vladale prav v času zapiranja evropskih borz. Zato je tudi večina evropskih borz, po dokaj optimističnem začetku znova končala v rdečem. Nemški Dax in francoski CAC 40 sta včeraj izgubila še 1,5 odstotka, po osem odstotnem zdrsu v ponedeljek. Borzni indeks milanske borze se je znižal za tri odstotke.

A konec dneva v ZDA so se tečaji zviševali, tako da so se borzni indeksi na drugi strani Atlantika včeraj povzpeli za okoli pet odstotkov in odpravili velik del ponedeljkovega poloma.

Toda, če so se indeksi evropskih borz do včeraj še gibali vzporedno z indeksi ameriški borz, pa ni nujno, da bodo danes delnice v Evropi skušale nadoknaditi popoldanski optimizem v ZDA. Ključno vprašanje je, kako bodo vlagatelji sprejeli ukrepe za zajezitev širitve koronavirusa in ponujene pomoči podjetjem v težavah?
 

Diplomatska ofenziva ZDA


Začetek vojne med Rusijo in Savdsko Arabijo za tržne deleže na naftnem trgu, ki je v ponedeljek znižal cene nafte za četrtino, je dobil močno diplomatsko ofenzivo ZDA, katere učinek pa je dvomljiv. Po navedbah Reutersa so pogajanja potekala med ZDA in Savdsko Arabijo. Ta je namreč napovedala, da bo aprila za več kot petino povečala ponudbo nafte.

Savdska Arabija, ki zdaj načrpa 9,7 milijona sodov nafte na dan, namerava prihodnji mesec trgu ponuditi rekordnih 12,3 milijona sodov nafte na dan in k povečanju črpanja nagovarja tudi Kuvajt, s katerim si deli del naftnih polj.

Rusija, ki je tudi napovedala povečano črpanje, je sicer po diplomatskih kanalih z ZDA ponudila Savdski Arabiji vrnitev za pogajalsko mizo. A Arabci so to možnost za zdaj zavrnili.
 

Trump kolateralna žrtev velikih zaveznic


Če bosta obe državi uresničili napovedi, bo ponudba nafte za več kot pet odstotkov presegla povpraševanje na ocenjeni letni ravni. To bi bilo eno večjih kopičenj naftnih presežkov v zgodovini. Pri tem pa je še treba opozoriti, da je trenutno povpraševanje po nafti bistveno manjše zaradi posledic izbruha koronavirusa.

image
AFP Nizke cene nafte bi ZDA lahko potisnile v recesijo, kar je v letu volitev velik udarec za predsednika Donalda Trumpa. Foto AFP
Obe državi sta si sicer nabrali veliko denarnih rezerv, s katerimi lahko prebrodita daljše obdobje nizkih cen surove nafte. Rusija tako trdi, da je sposobna preživeti od šest do deset let nizkih cen nafte med 25 in 30 dolarji za sod. Savdska Arabija pa ima dovolj nizek strošek črpanja, da brez večjih težav zmore ceno nafte okoli 30 dolarjev za sod. Le črpanje bi morala povečati, da lahko pokrije druge izdatke.

Kratko so v sporu potegnile ZDA, ki načrpajo okoli 13 milijonov sodov na dan, a so stroški črpanja precej višji. Nizke cene nafte bi ZDA lahko potisnile v recesijo, kar je v letu volitev velik udarec za predsednika Donalda Trumpa.