Fiskalni svet: Slovenija je premalo izkoristila dobra leta

Ljubljana – Slovenija je obdobje visoke gospodarske rasti v zadnjih dveh letih premalo izkoristila za celovito naslovitev dolgoročnih izzivov javnih financ. Povečevanje makroekonomskih tveganj zahteva večjo previdnost pri pripravi nadaljnjih ukrepov. Predvsem bi pri njihovem uvajanju morali upoštevati dolgoročne javnofinančne učinke, kar se ni zgodilo ob sprejemanju nekaterih zakonodajnih rešitev konec lanskega leta, ugotavlja fiskalni svet.

Saldo sektorja država je v prvih treh četrtletjih leta 2019 sicer izkazoval presežek v višini 0,7 odstotka BDP in se tako nahaja v okviru napovedi, ki za celotno leto 2019 predvidevajo presežek v višini 0,8 odstotka BDP. Presežek je bil predvsem posledica boljših razmer na trgu dela, zlasti okrepljene rasti plač, in razmeroma visoke gospodarske rasti, znižujejo se tudi izdatki za obresti. 

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, pri tem opozarja na tveganje, da se bo strukturni proračunski presežek tudi v letu 2019 znižal, kar bi pomenilo nadaljevanje ciklično ekspanzivne fiskalne politike. Ta v za zdaj še vedno ugodnih makroekonomskih razmerah ni ustrezna in zmanjšuje manevrski prostor za ukrepanje v primeru, če bi se ob realizaciji negativnih tveganj občutneje upočasnila gospodarska rast od napovedi, na katerih temeljijo proračunski dokumenti.

Fiskalni svet ob tem še ugotavlja, da je nominalni dolg sektorja država konec tretjega četrtletja 2019 ostal na podobni ravni kot v istem četrtletju predhodnega leta (okoli 32,4 milijarde evrov evrov), njegov delež v BDP pa se je v tem obdobju znižal za 3,3 odstotne točke na 68,1 odstotka BDP. Upočasnjeno nižanje deleža dolga glede na leto prej je predvsem posledica nižje gospodarske rasti.

Kar zadeva gospodarsko rast, pa fiskalni svet ugotavlja, da se je skladno z napovedmi upočasnila in je bila v povprečju treh četrtletij (2,7 odstotka) nižja kot v letu 2018 (4,1 odstotka). Glavni razlog za upočasnitev rasti je negotovost v mednarodnem okolju in s tem povezana nižja rast tujega povpraševanja. Ta se odraža predvsem v odlašanju z investicijami v opremo in stroje ter negativnem prispevku zalog – omenjena dejavnika sta sicer največ prispevala k lanski nižji rasti BDP glede na leto 2018.