Industrija in logistika se bosta ob prometnih koridorjih še širili

Ljubljana – Lidlov poslovno-logistični center v Arnovskem gozdu, vreden 70 milijonov evrov, bo začel obratovati pozno jeseni. To je le ena od investicij, ki se končujejo ob avtocestnem križu. Širijo industrijsko cono v Mirni Peči, investitorji gradijo na Brniku in drugod. To pomeni, da se Slovenija razvija nekoliko bolj enakomerno, saj so investicije razpršene.

Z novim logističnim centrom v velikosti več kot 57.000 kvadratnih metrov namerava Lidl Slovenija utrditi položaj enega pomembnejših trgovskih podjetij. Lidl načrtuje še eno veliko investicijo. V ljubljanskem Zalogu bi zgradili logistični center, ki ne bi pokrival le Slovenije, ampak širšo regijo, so pred nekaj dnevi sporočili iz Lidla. Ali je razporeditev gospodarskih con optimalna oziroma kje so še rezerve za odpiranje novih? To smo vprašali Igorja Žulo, predsednika slovenskega logističnega združenja. »Tipično se gospodarske cone razvijajo ob večjih mestih, avtocestnih in železniških koridorjih, še bolje križiščih. V Sloveniji smo šli korak naprej, zato ima zdaj vsaka vas svojo industrijsko cono. To pomeni malo bolj uravnotežen razvoj, industrijske cone pa vendarle omogočajo, da je gospodarska iniciativa malo bolj koncentrirana in pod nadzorom. Ali je to plod modre gospodarske politike ali stihije, je seveda drugo vprašanje. Predvidevam, da se bosta industrija in logistika ob cestnih in železniških koridorjih še razvijali in nadgrajevali. Maribor ima letališče in je na križišču med Gradcem, Dunajem, Budimpešto in Zagrebom, prav tako se prebuja industrija okoli Maribora. Tukaj vidim še največ rezerv. Tudi Brnik je z Aeropolisom šele na začetku.«
 

Brnik raste kot kvas

Cargo-partner je pravkar končal gradnjo modernega skladiščnega kompleksa v neposredni bližini ljubljanskega letališča, v neposredni bližini letališča je že lani zrasel logistični center podjetja Kuehne + Nagel, ki je največje logistično središče farmacevtskega podjetja Novartis. Potniški terminal širi Fraport, na 30-milijonsko investicijo se pripravlja tudi podjetje Iskra Mehanizmi, pričakuje se, da bodo gradili tudi drugi investitorji.
 

Mirna Peč se širi

Podjetje Cecomp namerava v gospodarski coni Dolenja vas v občini Mirna Peč zgraditi novo industrijsko halo, Renault Nissan pa nov center za izobraževanje, je na svoji spletni strani sporočila občina Mirna Peč. Italijanska družba Cecomp je nov proizvodni objekt odprla oktobra 2013. V njem izdelujejo tiskano pločevino za avtomobilsko industrijo, njihov kupec je predvsem novomeški Revoz. Nov izobraževalni center Renault Nissan bo glede na načrte postavljen na trenutno nepozidanem predelu v gospodarski coni, ki leži ob priključni cesti naselja Mirna Peč.

Industrijske komplekse ponuja tudi DUTB

V procesu sanacije bank je veliko poslovno-industrijskih kompleksov pristalo v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ta jih je nekaj že prodala, za nekatere pa še išče kupce.
Med najbolj razvpitimi je bila prodaja industrijskega kompleksa v poslovni coni Logatec švicarski družbi Lonstroff, ki tam gradi tovarno medicinskih elastomerov. Slaba banka je prodala tudi del zemljišč ob letališču na Brniku, kjer je Kuehne-Nagel decembra lani odprl distribucijsko središče za farmacijo. Prodali so tudi poslovno cono na Igu in industrijske komplekse na Vranskem in v Mariboru. Trenutno teče postopek prodaje za kompleks zemljišč v Sežani in v bližini plinskega terminala Bertoki pri Kopru, DUTB pa ima v lasti še zemljišča ob letališču na Brniku in poslovni coni Dolsko ter nekdanjem kompleksu Meblo v Novi Gorici.
 

Zahtevnost prodaj

V DUTB pravijo, da je prodaja industrijskih zemljišč oziroma degradiranih industrijskih območij izjemno zahtevna: »Kupcev za taka območja ni veliko, zato so njihove zahteve tudi bistveno bolj dodelane. Običajno je pri prodaji industrijskih nepremičnin ključna lokacija, pomembna je bližina avtoceste, večjih mest in druge prometne infrastrukture (letališča, pristanišča). Trenutno je povpraševanje večje, predvsem v Ljubljani in njeni okolici, kjer kupci iščejo že komunalno opremljena zemljišča ali taka z jasno opredeljenimi prostorskimi plani, saj vsaka sprememba ali sprejetje prostorskega plana precej dolgo traja.«
Dodajajo, da DUTB zemljišč pred prodajo komunalno ne opremlja, jih pa običajno očisti, uredi in pripravi za nadaljnjo prodajo. Če na njih že stojijo objekti, se DUTB na podlagi njihove ohranjenosti odloča, ali jih je smiselno revitalizirati in delo obnoviti. »DUTB si s tem prizadeva ponovno oživiti degradirana industrijska območja, saj ta sčasoma pritegnejo bistveno več potencialnih kupcev. Kar nekaj industrijskih objektov v portfelju je že oddanih, saj s tem DUTB ustvarja vsaj minimalen donos, poleg tega pa doseže izjemen prihranek pri stroških upravljanja takih nepremičnin. Najemniki pa v primeru dobrega poslovanja sčasoma postanejo tudi potencialni kupci,« še pojasnjujejo.