Kaj bi dolgotrajna poštarska stavka pomenila za podjetja

Ljubljana – Sindikat delavcev prometa in zvez pri Pošti Slovenije in Sindikat poštnih delavcev sta napovedala stavko za 19. februar, če jim do takrat ne bo uspelo doseči dogovora s poslovodstvom družbe. Pogledali smo, kaj bi za podjetja pomenilo, če bi stavka trajala dlje časa.

Prenos pisem do enega kilograma je obvezna gospodarska javna služba, prenos paketov in tiskovin pa ne.

Kaj je pošta dolžna delati in česa ne

Preberite tudi: Ko poštar ne zvoni niti enkrat

Najprej smo pogledali v zakon o poštnih storitvah, kaj so poštarji dolžni delati med stavko in česa ne. Izvajalec poštnih storitev mora ob stavki zagotoviti prenos:
- poštnih pošiljk, ki se uporabljajo v sodnih postopkih, upravnih postopkih in postopkih zaradi prekrška, ter priporočenih poštnih pošiljk za potrebe obrambe, zaščite in reševanja;
- priporočenih in vrednostnih poštnih pošiljk, ki so bile sprejete pred začetkom stavke. Izvajalec poštnih storitev mora zagotoviti prenos vseh poštnih pošiljk, ki so bile oddane pred začetkom stavke, takoj po prenehanju stavke.
Stavkovni odbor ali organ, ki je organizator stavke, mora zagotoviti, da se med stavko oddane pošiljke ne uničijo, izgubijo ali poškodujejo ter da so vse med stavko oddane poštne pošiljke prenesene z največ dvodnevno zamudo po prenehanju stavke.


 

Kaj če bi stavka trajala več dni?

V primeru stavke, ki bi trajala več dni, bi to pomenilo, da bi nekdo dobil denimo vabilo na sodišče, ne pa nujno tudi odgovora, ali ga je podjetje izbralo za službo ali ne, prav tako ne paketa, poslanega doma ali iz tujine. Poklicali smo Aljoša Domijana, solastnika spletne trgovine EnaA. »Prvič se srečujemo s problemom, da bi poštni promet lahko obstal ali da ne bi deloval optimalno. Za nas bi stavka pomenila katastrofo. Delamo z vsemi dostavnimi službami, toda pošta je največje podjetje za dostavo, drugi enostavno niso sposobni prevzeti toliko dostav paketov. Težavo bodo imeli tudi tisti, ki naročajo iz tujine, pa jim dostavlja denimo DHL. Treba je vedeti, da tako imenovano 'zadnjo miljo' pogosto opravlja Pošta. Ta del bi lahko obstal in to bi čutilo ogromno ljudi. Pošta opravi veliko več, kot je videti na prvi pogled, podjetja si veliko stvari pošiljajo med seboj. S Pošto se pogovarjamo, kako bo v praksi, bomo pa videli.«

Kdo bi lahko bil prizadet? Neuradno smo se pogovarjali z različnimi strokovnjaki iz podjetij.
B2B: To je segment poslovanja med podjetji, ko si ta pošiljajo blago med seboj. Denimo trgovec z avtomobilskimi deli, ki manjše pošiljke v svoje enote oddaja prek pošte, ali pa podjetja, ki potrebujejo manjše količine blaga. Recimo cvetličarna, ki pri proizvajalcu naroči paket sveč ali žalne trakove, ki jih nujno potrebuje.

Spletni trgovci: Pošta je zanje ključni element dostave do kupca. Tudi morebitna stavka v milejši obliki bi dostavo zmotila. Ni vseeno, ali nekdo dobi naročeno v dveh dneh ali v petih. Zadovoljstvo kupca ni enako.

Podjetja, ki pošiljajo položnice: Banke, telekomunikacijski operaterji, dobavitelji plina, vsi ti kljub digitalnim računom v veliki meri pošiljajo položnice. Res je, da jih večino pošljejo do datuma, ko je stavka napovedana, kljub vsemu pa je to obdobje, ko prejemajo plačila, ki ji nekateri še vedno izvedejo v poštni mreži.

Bančni izpiski: Banke komitentom še vedno pošiljajo klasično pošto. Izpiski niso ključni, je pa pomembna druga korespondenca, denimo če stranki pošljejo osnutek pogodbe ali novo številko PIN za bančno kartico.

Klasični trgovci: Pomemben poslovni partner Pošte so trgovci, ki jim dostavlja oglasne letake. Če med stavko ne bi dostavljali letakov ali bi ti prihajali z zamudo, bi to lahko pomenilo manj prihodkov za trgovce oziroma preusmeritev na druge medije, posebej elektronske, ker ti ne potrebujejo pošte, da dosežejo publiko.

Časopisni založniki: Večina dostave časopisov poteka prek mreže dostavljavcev, določen delež pa prek pošte. Naročniki so zelo občutljivi na uro dostave časopisa. Dolgotrajna stavka bi za večino časopisnih založnikov pomenila hud problem. Ljudje so plačali naročnino, ni pa rečeno, da bi naročeno prejeli.

Občani: Če odmislimo zasebno pošto, denimo čestitko za rojstni dan, bi neopravljanje poštnih storitev občutili tudi prebivalci. Denimo, če pričakujejo odgovor na prošnjo za zaposlitev v zasebnem podjetju (pa ta ni poslan priporočeno) ali če bi jim zdravstvena ustanova poslala zdravstveni karton na drugo ustanovo. Ni nujno, da bi dobili naročene izdelke, kupljene prek spleta (denimo pralni stroj ali hladilnik), bodisi doma ali v tujini, vprašanje je, ali bi lahko plačali položnico na okencu (kljub spletnim bankam to ljudje še vedno počnejo), povsem nejasno je, kako bi teklo opravljanje bančnih storitev, ki jih pogodbeno izvaja pošta.