Tiskane izdaje
Paket ukrepov je po oceni vlade težek okoli tri milijarde evrov. Ukrepi bodo veljali od 1. aprila do 31. maja, če do takrat ne bo razglašen konec epidemije, pa se lahko tudi podaljšajo do polletja.
Povračila nadomestila plače
Delavci, ki so napoteni na čakanje, in delavci, ki dela ne morejo opravljati zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo (prepoved dela, varstvo otrok, karantena ...), v času delovne odsotnosti prejemajo nadomestilo plače. Delodajalci so zanje oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Prispevke za vsa socialna zavarovanja v celoti plačuje Republika Slovenija.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo v elektronski obliki posreduje zavodu za zaposlovanje, in sicer v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Vlogi mora delodajalec priložiti izjavo, iz katere je razviden razlog nezmožnosti za opravljanje dela (višja sila, varstvo otrok, nedelujoč javni prevoz).
Pridružite se Delovi viber skupnosti
Spremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!
Oprostitev plačila prispevkov za Zpiz
Spremljajte naše vsebine tudi prek aplikacije viber!
Za vse zaposlene, ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v aprilu in maju (to ne velja za finančne ustanove, zavarovalnice ter posredne in neposredne proračunske uporabnike). Prispevek v celoti plačuje država. Oprostitev ima pogoj, in sicer, da morajo ti delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in njegova plača ne presega trikratnika minimalne plače, izplačati mesečni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila davkov in prispevkov.
Delodajalec obračun plače izdela kot običajno, je razvidno iz obrazložitev, vendar ne odvede prispevkov za Zpiz. Te krije država. Kako natančno se bodo ti postopki izvajali, iz predloga še ni razvidno. Je pa razvidno, da bodo morali delodajalci ločeno poročati o izplačanih plačah zaposlenih, za katere velja ukrep oprostitve plačila prispevkov. Način izplačila in poročanje o izplačilu dodatka bo predvidoma natančneje opredelil Furs.
Izredna pomoč
Samozaposleni (tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi), verski uslužbenci, kmetje, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Višina pomoči znaša 350 evrov za marec ter 700 evrov za april in maj.
Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka mora upravičenec prek informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi epidemije covida-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Pri tem se za zmanjšani obseg dejavnosti šteje 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu ter 50-odstotni upad prihodkov v aprilu in maju, vse glede na letošnji februar. Izjave, ki jih bodo zavezanci izpolniti in posredovali, bo Furs javno objavil, saj so opredeljene kot javni podatek.
Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene
Samozaposleni (tudi verski uslužbenci, družbeniki in kmetje), katerih prihodki so prizadeti zaradi izbruha epidemije, so za april in maj oproščeni plačila prispevkov.
Za uveljavitev upravičenja morajo najpozneje do konca meseca, za katerega želijo uveljaviti oprostitev, Fursu predložiti ustrezno izjavo. Izjava je ista kot za izplačilo izredne pomoči.
Dodajmo, da so po že sprejeti zakonodaji samozaposleni upravičeni do odloga plačila prispevkov, ki bi jih morali plačati v času ukrepov zaradi epidemije.
Koronakriza je načela samostojne podjetnike in podjetja. Država je pripravila paket pomoči. FOTO: Dejan Javornik
Letni obračun in akontacija davka
Predlog zakona, ki ga bo jutri obravnaval parlament, tudi določa, da se akontacija davka od dohodka pravnih oseb in akontacija davka od dejavnosti od 31. marca do 31. maja ne plačujeta oziroma plačilo ni obvezno. Posebni pogoji ali administrativne obveznosti v tem primeru niso predvideni.
Opozarjamo, da ne gre za odpust davčnih obveznosti, ampak zgolj za odlog, saj bo družba oziroma podjetnik po predloženem obračunu plačal razliko med dejansko plačanimi akontacijami in obračunom davka.
Dodajmo, da je po že sprejetih ukrepih skrajni rok za predložitev letnega obračuna davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) in dohodka iz dejavnosti 1. junij 2020 (ker je 31. maj nedelja). Podlaga za nov obrok akontacije DDPO ne bo lanski letni obračun, ampak ocena. Furs bo pripravil obrazec za to oceno.
To bo nekoliko zapletlo letošnja plačila akontacij. Podjetje oziroma samostojni podjetnik bo ob oddaji obračuna lahko sestavil oceno letošnjega dobička. Na podlagi tega mu bo odmerjena nova akontacija. Po odmeri bo moral plačati razliko do že plačanih akontacij za letošnje leto (seveda brez plačil aprila in maja) ter v 30 dneh še poračun za lansko leto.
Obresti v času moratorija posojil
Tako imenovani koronapaket natančneje določa tudi nekatere že sprejete ukrepe. Tiste, ki bodo uveljavljali odlog plačila obrokov posojil, velja opozoriti, da bo banka v času moratorija obračunavala obresti v skladu s sklenjeno pogodbo.
Moratorij torej ni povsem brezplačen. Torej, če je preostala glavnica posojila, recimo, deset tisoč evrov in ima posojilna pogodba 2,5-odstotne obresti, bo moral zavezanec po letu moratorija odplačati še 250 evrov obresti, ki se bodo natekle v tem obdobju.
Poleg tega so banke dobile delno jamstvo države.
MF za skupno zadolžitev držav
Natančne proračunske posledice vseh ukrepov bodo odvisne od trajanja epidemije in jih je težko določiti vnaprej, pravijo na finančnem ministrstvu: »Vendar je postalo očitno, da bi bil upad gospodarske dejavnosti, ki ga je sprožila epidemija koronavirusa, lahko podoben tistemu iz leta 2009. To pomeni, da bo za skrajšanje krize na minimum potrebna precejšnja gospodarska spodbuda v višini nekaj odstotkov BDP.« Neporabljena kohezijska proračunska sredstva EU v sedanjem večletnem finančnem okviru ne zadoščajo, saj v Sloveniji znašajo 1,2 odstotka BDP, v Italiji pa, denimo, le pol odstotka BDP. Tudi če bi bil porabljen celoten proračun EU, bi to pomenilo le davčno spodbudo v višini približno odstotka BDP Evropske unije. »Trenutne razmere, ki so prizadele vse države članice, zahtevajo bolj obsežen in usklajen odziv na evropski ravni. Izkoristiti bi bilo treba vse možnosti, ki bi lahko podprle nacionalna prizadevanja in zagotovile finančno solidarnost, zlasti v evroobmočju. V zvezi s tem menimo, da bi bilo koristno raziskati možnost izdaje skupnih dolžniških instrumentov,« odgovarjajo na finančnem ministrstvu na vprašanje o virih za financiranje trimilijardnega paketa ukrepov. N. G.
Natančne proračunske posledice vseh ukrepov bodo odvisne od trajanja epidemije in jih je težko določiti vnaprej, pravijo na finančnem ministrstvu: »Vendar je postalo očitno, da bi bil upad gospodarske dejavnosti, ki ga je sprožila epidemija koronavirusa, lahko podoben tistemu iz leta 2009. To pomeni, da bo za skrajšanje krize na minimum potrebna precejšnja gospodarska spodbuda v višini nekaj odstotkov BDP.« Neporabljena kohezijska proračunska sredstva EU v sedanjem večletnem finančnem okviru ne zadoščajo, saj v Sloveniji znašajo 1,2 odstotka BDP, v Italiji pa, denimo, le pol odstotka BDP. Tudi če bi bil porabljen celoten proračun EU, bi to pomenilo le davčno spodbudo v višini približno odstotka BDP Evropske unije. »Trenutne razmere, ki so prizadele vse države članice, zahtevajo bolj obsežen in usklajen odziv na evropski ravni. Izkoristiti bi bilo treba vse možnosti, ki bi lahko podprle nacionalna prizadevanja in zagotovile finančno solidarnost, zlasti v evroobmočju. V zvezi s tem menimo, da bi bilo koristno raziskati možnost izdaje skupnih dolžniških instrumentov,« odgovarjajo na finančnem ministrstvu na vprašanje o virih za financiranje trimilijardnega paketa ukrepov. N. G.
