Tiskane izdaje
Letošnji poslovni izid ne bo več tako izstopajoč zaradi vsaj treh dejavnikov, je včeraj poudarila članica uprave za finance Irma Gubanec. Na lanski rekordni izid je izjemoma vplivala odškodnina za ponesrečeno dvigalo iz leta 2017 v znesku 9,6 milijona evrov, ki je letos ne bo. Taksa na pretovor bo letos (od marca dalje) povzročila dodatne stroške podjetju. V Luki pa ne vedo, kdaj bo 2TDK ta denar začel uporabljati. Tretji dejavnik pa je odprava sistema zaposlovanja skozi sistem izvajalcev pristaniških storitev (IPS), kar bo po ocenah na letni ravni povzročilo devet do deset milijonov evrov dodatnih stroškov za družbo.
Kupci storitev kar 59 odstotkov blaga pretovorijo iz koprskega pristanišča po železnici.
V desetih letih bi lahko podvojili število kontejnerjev
V prihodnjih letih bo Luka delno lahko izboljšala izkaz o poslovanju, če bo lahko sprostila sredstva rezervacij iz zakonsko opredeljenih tveganj (možnih pravd). Med spodbudnimi kazalniki poslovanja je podatek, da je konec lanskega leta spet začela normalno poslovati ena njihovih najpomembnejših strank (avstrijski Voestalpine), ki pretovori za okoli milijon ton železa in premoga. Še naprej pričakujejo rast kontejnerskega prometa, ki je glavni adut koprskega pristanišča, saj je največji terminalist za kontejnerje v Jadranu. Čeprav v medijih pogosto poudarjamo hitrejšo rast pretovora kontejnerjev v Trstu, je tudi res, da je višji odstotek rasti v Trstu predvsem posledica zmanjšanega pretovora v Trstu. Lani se je pretovor kontejnerjev TEU povečal za približno podobno nominalno število (od 77.000 do 78.000 zabojnikov) kot v Kopru. Na Reki pa samo za 16.000 TEU. »Do leta 2030 je za vsa pristanišča severnega Jadrana napovedano povečanje števila kontejnerjev na 5,7 do šest milijonov zabojnikov, od tega bi Luki Koper lahko pripadlo dva milijona zabojnikov (če bo res zgrajen drugi tir),« je napovedal član uprave za komercialo in operativo Metod Podkrižnik.
Luka se intenzivno pripravlja, da bi že jeseni začela za sto metrov podaljševati južno polovico prvega pomola, ki bo do konca leta 2021 omogočila povečanje pretovora kontejnerjev na 1,5 milijona ton. Do leta 2025 bi za enako dolžino podaljšali še severno polovico pomola in omogočili pretovor dveh milijonov kontejnerjev. Seveda bodo morali dodatno poglobiti morje v celotnem prvem bazenu na 15 metrov.
Vlakov enako število, tovornjakov več
Letos načrtujejo za skoraj 72 milijonov evrov naložb, to je za več kot štirikrat več kot v lanskem letu, ki velja za eno najbolj sušnih obdobij na področju investicij. Čez mesec dni bodo dogradili nov vhod, ki bo zagotavljal varnejši promet v samem pristanišču, tovornjaki bodo lažje in hitreje vstopali v pristanišče, še posebno če jim bodo špediterji zagotovili primerno urejeno dokumentacijo. Kupci storitev kar 59 odstotkov blaga pretovorijo iz koprskega pristanišča po železnici, kar je daleč višji odstotek od tistega, ki ga dosegajo v konkurenčnih pristaniščih. Toda trend pretovora z vlakom se znižuje. Še predlani je iz Luke peljalo 23.900 vlakov, lani jih je bilo skoraj tisoč manj (23.084). Delno je bilo znižanje na račun izpada tovora za avstrijsko jeklarno, delno na račun popravil železniškega omrežja, delno pa na račun odločitev kupcev, ki si prizadevajo, da bi s tovornjaki hitreje prišli do blaga. Če se je število vlakov v enem letu zmanjšalo, se je število tovornjakov od leta 2011 (249.000) lani povečalo na 326.693. To pomeni, da se je v teh letih tovorni promet iz Luke povečal za več kot četrtino oziroma v omenjenih sedmih letih za 78.000 tovornjakov.
Še predlani je iz Luke peljalo 23.900 vlakov, lani skoraj tisoč manj.
Ker smo od predstavnikov lastnikov tovora v preteklih mesecih slišali več pripomb na račun počasnejšega dela, smo od uprave Luke želeli izvedeti, koliko na počasnejše delo vpliva dejstvo, da zdaj nimajo več toliko prekarnih (IPS) delavcev, ki naj bi bili učinkovitejši kot redno zaposleni. To domnevo je uprava zanikala. Pojasnili so, da so v dnevnih stikih s strankami in da dnevno odpravljajo morebitne pripombe na počasnejše izvajanje storitev. So pa v zadnjem letu veliko pozornosti namenili varnosti in lani je bilo za 28 odstotkov manj delovnih nesreč.
